Mercurial > emacs
view etc/TUTORIAL.sl @ 26111:4968f7da0a61
*** empty log message ***
author | Gerd Moellmann <gerd@gnu.org> |
---|---|
date | Tue, 19 Oct 1999 19:57:29 +0000 (1999-10-19) |
parents | e96ffe544684 |
children | dd613770eb0f |
line wrap: on
line source
Copyright (c) 1985 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions. Emacs. Prvo berilo. Ukazi v Emacsu v splo�nem vklju�ujejo tipki CONTROL (v�asih ozna�eni CTRL ali CTL) in META (v�asih ozna�ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj�avi: C-<chr> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: dr�imo pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. M-<chr> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT, ko vtipkamo znak <chr>. �e na tipkovnici ni tipk META, EDIT ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna�evali z <ESC>. Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). V u�beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna�ujeta jih znaka ,>>` ob levem robu. Primer: <<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>> >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika�i naslednji zaslon), da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to napraviti sami vsaki�, ko pridete do konca zaslona. Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej�njega zaslona ponovili? Ta kontinuiteta olaj�a branje pri skakanju s strani na stran. Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po datoteki. Zdaj �e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v (pritisnite tipko META in jo dr�ite ter pritisnite tipko v, ali pa pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, �e tipke META, EDIT ali ALT na va�i tipkovnici ni). >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. * POVZETEK ---------- Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: C-v Premik se za cel zaslon naprej M-v Premik se za cel zaslon nazaj C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazal�ek (znak v C-l je �rka L, ne �tevka 1) >> Poi壕ite kazal�ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. Vtipkajte C-l. Ponovno poi壕ite kazal�ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto. * PREMIKANJE KAZAL�KA --------------------- Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa pridemo do izbranega mesta na zaslonu? Na�inov je ve�. Najosnovnej�i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal�ek v prej�njo vrstico, znak nazaj, znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafi�no prikazano: prej�nja vrstica, C-p : : nazaj, C-b .... trenutni polo�aj kazal�ka .... naprej, C-f : : naslednja vrstica, C-n >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal�ek v sredinsko vrstico na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na sredino zaslona. V angle壕ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej�nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward` (naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazal�ka in uporabljali jih boste VES �AS. �im prej se jih nau�ite, tem bolje. >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal�ek do te vrstice. >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal�kom na sredini vrstice. Vsaka vrstice v besedilu je zaklju�ena z znakom za novo vrstico (angl. Newline). Ta lo�uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju�ena z znakom za novo vrstico (�eprav tega Emacs ne zahteva). >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal�ek na za�etku vrstice. Kazal�ek se mora premakniti na konec prej�nje vrstice. To je zato, ker se je ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. Ukaz C-f premika kazal�ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. >> Poskusite �e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob�utek za premikanje kazal�ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca vrstice. �e enkrat pritisnite C-f, da sko�ite v naslednjo vrstico. Ko s kazal�kom dose�ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo toliko premakne, da kazal�ek ostane na zaslonu. V angle壕ini se temu pravi ,,scrolling``. To omogo�a, da lahko premaknemo kazal�ek na katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. >> Poskusite kazal�ek pripeljati s C-n �isto do dna zaslona in si oglejte, kaj se zgodi. �e se vam zdi premikanje po en znak prepo�asno, se lahko premikate za celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazal�ek za eno besedo naprej, M-b pa za besedo nazaj. >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. �e je kazal�ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. �e je v belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b deluje podobno, a v nasprotni smeri. >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa �e nekaj C-f in C-b. Opazujte u�inke M-f in M-b, ko je kazal�ek sredi besede ali med besedami. Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana�ajo na operacije nad enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control nana�ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice ipd.). Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e premakneta kazal�ek na za�etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na za�etek oz. konec stavka. >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni�, ponovljeni M-a pa se premikajo naprej? �eprav se ne obna�ata enako, pa je vendar obna�anje enega in drugega po svoje naravno. Polo�aju kazal�ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to�ka. Parafrazirano: kazal�ek ka�e na zaslonu, kje je to�ka v besedilu. Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal�ka, vklju�no s premiki po besedo in stavek: C-f Premik za znak naprej C-b Premik za znak nazaj M-f Premik za besedo naprej M-b Premik za besedo nazaj C-n Premik v naslednjo vrstico C-p Premik v prej�njo vrstico C-a Premik na za�etek vrstice C-e Premik na konec vrstice M-a Premik na za�etek stavka M-e Premik na konec stavka >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. To so najpogosteje uporabljani ukazi. �e dva pomembna ukaza za premikanje kazal�ka sta M-< (Meta-manj�i od), ki ga premakne na za�etek datoteke, in M-> (Meta-ve�ji od), ki ga premakne na konec datoteke. Na ameri�kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug ukaz, Meta-vejica. Na na�ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, in za ukaz M-> morate pritisniti �e tipko Shift. >> Poskusite zdaj M-<, skok na za�etek tega u�benika. Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u�benika. Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. �e ima va�a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal�ek po zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo�amo, da se privadite ukazov C-b, C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi�, delujejo na �isto vseh terminalih. Drugi�, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je tipkanje ukazov s Control hitrej�e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker ni treba ves �as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in nazaj. In tretji�, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste enostavneje nau�ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal�ka. Ve�ini ukazov v Emacsu lahko podamo �tevil�ni argument; najve�krat ta pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve�kratno ponovitev ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem �tevilo, kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje �eljeni ukaz. �e ima va�a tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in namesto tega vtipkate �tevilo ponovitev, medtem ko dr�ite pritisnjeno tipko META. Druga metoda je sicer kraj�a, priporo�amo pa prvo, ker deluje na vseh terminalih. Tak�en �tevil�ni argument je ,,prefiksni`` argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana�a. Primer: C-u 8 C-f premakne kazal�ek za osem znakov naprej. >> Poskusite s primernim argumentom za �tevilo ponovitev ukaza C-n ali C-p priti �im bli�e tej vrstici v enem samem skoku. Ve�ina ukazov, ne pa vsi, uporablja �tevil�ni argument kot �tevilo ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi�ajno. Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga�ni. �e jima podamo argument, premakneta zaslon za navedeno �tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u 4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice. >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. �e bi ga radi premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. �e uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega okna navpi�no pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi�ko kliknete na drsnik. >> Postavite kazalec na vrh ozna�enega obmo�ja na drsniku in pritisnite srednji gumb na mi�ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, dolo�eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. >> Medtem ko dr�ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi�ko gor in dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko premikate mi�ko? * �E SE EMACS OBESI ------------------- �e se Emacs preneha odzivati na va�e ukaze, ga lahko varno prekinete z ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo predolgo, da bi se izvedli. Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli�ete �tevil�ni argument, ali pa za�etek ukaza, ki ga ne �elite izvesti. >> Vtipkajte C-u 100, s �imer ste izbrali �tevil�ni argument 100, zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal�ek se je premaknil le za en znak, ker ste �tevil�ni argument vmes preklicali s C-g. Tudi �e ste po nesre�i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g. * ONEMOGO�ENI UKAZI ------------------- Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo�enih``, da bi jih za�etniki ne izvedli po nesre�i. �e vtipkate tak onemogo�en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z obvestilom, kateri ukaz ste sku�ali izvesti, in vas vpra�alo, �e ga res �elite izvesti. �e v resnici �elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor na vpra�anje. Normalno verjetno ukaza ne �elite izvesti, zato na vpra�anje odgovorite z ,n`. >> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogo�en ukaz), zatem odgovorite n. * OKNA ------ Emacs lahko prika�e ve� oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo razlo�ili, kako uporabljamo ve� oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo� ali pa izpis kak�nega drugega programa. Preprosto je: C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). To je Ctrl-x, ki mu sledi �tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne �ez cel zaslon okno, v katerem se nahaja kazal�ek, ostala pa zapre. >> Premaknite kazal�ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l >> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f. Vidite, kako se je to okno skr�ilo in odstopilo prostor oknu, ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f? >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau�ili do zdaj, je ta ukaz sestavljen iz dveh znakov. Za�ne se z znakom Control-x. Cela vrsta ukazov se za�ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, delovnimi podro�ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se za�nejo s Control-x, ki mu sledi �e en, dva ali trije znaki. * VRIVANJE IN BRISANJE ---------------------- �e �elite v obstoje�e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite kazal�ek na �eljeno mesto in za�nite tipkati. Znake, ki jih lahko vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za skok v novo vrstico. Zadnji vtipkani znak lahko izbri�ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na nekaterih tipkovnicah je ozna�ena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!) slu�i za brisanje tipka <Backspace>. Splo�no <Delete> pobri�e znak neposredno pred trenutnim polo�ajem kazal�ka. >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri�ite. Ni� naj vas ne skrbi, �e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika tega u�benika ne boste pokvarili -- tole je samo va�a osebna kopija. Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji vrstici na zaslonu. Obrnjena po�evnica (znak ,\`) ob desnem robu ozna�uje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. >> Zdaj za�nite tipkati besedilo, dokler ne dose�ete desnega roba, in �e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. >> S tipko <Delete> pobri�ite toliko znakov, da vrstica ne sega ve� �ez �irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji vrstici je izginil. Znak za novo vrstico lahko pobri�emo enako kot vsak drug znak. S tem, ko pobri�emo znak za novo vrstico, zdru�imo vrstici v eno samo. �e bo nova vrstica predolga, da bi cela pri�la na zaslon, bo razdeljena v ve� zaslonskih vrstic. >> Premaknite kazal�ek na za�etek vrstice in pritisnite <Delete>. To zdru�i vrstico s prej�njo. >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. Spomnimo se, da lahko za ve�ino ukazov v Emacsu dolo�imo, naj se izvedejo ve�krat zaporedoma; to vklju�uje tudi vnos teksta. Ponovitev obi�ajnega znaka ga ve�krat vrine v besedilo. >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * Zdaj ste se nau�ili najpreprostej�i na�in, da v Emacsu nekaj natipkate in popravite. Bri�ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek ukazov za brisanje: <Delete> pobri�e znak tik pred kazal�kom (levo od oznake za kazal�ek) C-d pobri�e znak tik za kazal�kom (,pod` oznako za kazal�ek) M-<Delete> pobri�e besedo tik pred kazal�kom M-d pobri�e besedo tik za kazal�kom C-k zavr�e besedilo desno od kazal�ka do konca vrstice M-k zavr�e besedilo od polo�aja kazal�ka do konca stavka �rka ,d` je iz angle�ke besede ,delete` (pobrisati), �rka ,k` pa iz besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za�ela C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na vrstice, drugi na stavke. Kadarkoli pobri�ete kaj ve� kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr�eno vrnete (angl. ,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi ve�krat, in tako napravimo ve� kopij. Ukaz za vra�anje zavr�enega besedila je C-y. Razlika med tem, �e zavr�ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, pobiti) ali pa �e pobri�ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo�no ukazi, ki lahko povzro�ijo veliko �kode (pobri�ejo veliko besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobri�ejo samo posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne. >> Postavite kazal�ek na za�etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da pobri�ete vsebino vrstice. >> �e enkrat pritisnite C-k. To pobri�e �e znak za novo vrstico. Ste opazili, da prvi C-k pobri�e vsebino vrstice, naslednji C-k pa �e vrstici samo, s �imer se vse besedilo pod biv�o vrstico premakne za eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava �tevil�ni argument malo druga�e: pobri�e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj ponovitev. C-u 2 C-k pobri�e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj drugega, kot �e dvakrat vtipkate C-k. Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete tja, kjer je trenutno kazal�ek, z ukazom C-y. >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je nekdo odnesel. �e ste uporabili ve� zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal�ek za nekaj vrstic navzdol in �e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele besedila? Kaj pa, �e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar ste za iskanim odlomkom pobrisali �e nekaj? C-y vrne samo nazadnje pobrisan odlomek. Vendar tudi prej�nje besedilo ni izgubljeno. Do njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim besedilom. Vsak naslednji M-y prika�e �e eno prej. Ko ste kon�no pri�li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni� posebnega, da bi ga obdr�ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo ostalo, kamor ste ga odlo�ili. �e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za�ete, torej spet na zadnje pobrisano besedilo. >> Pobri�ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri�ite �e eno vrstico. Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. Ponovite ukaz M-y �e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika�e ponovno nazadnje pobrisana vrstica, in �e naprej. �e �elite, lahko tudi ukazu M-y podate pozitivno ali negativno �tevilo ponovitev. * PREKLIC UKAZA (UNDO) ---------------------- �e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne C-x u zadnjo spremembo besedila; �e ukaz ponovimo, prekli�emo �e predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se�e �e eno spremembo globlje v zgodovino. Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na�ih ukazov, z dvema izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr. premik kazal�ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki bi jih morali vtipkati. >> Pobri�ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli�ite nazaj s C-x u. C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot s C-x u, ga je pa la�je odtipkati, �e morate ukaz ponoviti ve�krat zaporedoma. Te�ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni povsem o�itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen �e kot C-x u. Na nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr�imo pritisnjeno tipko CONTROL. �e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri�ni argument, je to enako, kot �e bi ukaz ro�no ponovili tolikokrat, kot pravi argument. * DATOTEKE ---------- Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da na disku ,,poi壕emo`` (angl. find) datoteko, preden za�nemo tipkati (pravimo tudi, da ,,obi壕emo`` datoteko). Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo (angl. save) na disk. Tako imamo mo�nost, da se izognemo temu, da bi nam na pol spremenjene datoteke le�ale po disku, kadar tega ne �elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, lahko prvotno datoteko prikli�emo nazaj celo �e potem, ko smo datoteko �e shranili na disk. V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za�ne in kon�a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to ,,TUTORIAL``, va�a delovna kopija u�benika Emacsa. Ko boste poiskali kak�no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero datoteko i壕emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz C-x C-f (poi壕i datoteko) vas Emacs povpra�a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro�ju pravimo pogovorni vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi�ajne ukaze za urejanje, �e ste se na primer pri tipkanju zmotili. Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli�ete s C-g. >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa �e C-g. Zadnji ukaz od treh je zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. Ko ste dokon�ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se po�ene ukaz C-x C-f in poi壕e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik izgine, ko je ukaz izveden. Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete, urejate ali kako druga�e spreminjate vsebino. Ko �elite, da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: C-x C-s (shrani datoteko) Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra�unalnika na datoteko na disk. Ko prvi� izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. Ko je Emacs shranil datoteko, izpi�e njeno ime. Shranjujte raje pogosteje kot ne, da v primeru, �e gre z ra�unalnikom kaj narobe, ne izgubite veliko. >> Vtipkajte C-x C-s, s �imer boste shranili svojo kopijo tega u�benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote ...TUTORIAL``. Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in tako ne boste videli, da Emacs �e kaj izpi�e. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon ,,odmrznete`` z ukazom C-q. �e je va� sistem eden takih, si za nasvet, kako re�iti to nev�e�nost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental Search`` v priro�niku za Emacs. Poi壕ete lahko lahko �e obstoje�o datoteko, da si jo ogledate ali popravite, ali pa tudi datoteko, ki �e ne obstaja. To je na�in, kako z Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi壕ite datoteko z izbranim imenom, ki bo sprva prazna, in za�nite pisati. Ko jo boste prvi� shranili, bo Emacs ustvaril datoteko z vne�enim besedilom. Od tod dalje delate na �e obstoje�i datoteki. * DELOVNA PODRO�JA ------------------ Tudi �e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo �e enkrat ,,poi壕ete`` z ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. >> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon�ali, se vrnite v u�benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>. Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem podro�ju`` (angl. buffer). Ko poi壕emo datoteko, Emacs ustvari zanjo novo delovno podro�je. Vsa obstoje�a delovna podro�ja v Emacsu vidimo z ukazom: C-x C-b Seznam delovnih podro�ij. >> Poskusite C-x C-b zdaj. Vidite, da ima vsako delovno podro�je svoje ime, pri nekaterih pa pi�e tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna podro�ja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podro�je ,,*Buffer List*``, na primer, je �e eno takih. To delovno podro�je smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak�nega delovnega podro�ja. >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro�ij. �e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na delovnem podro�ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali spreminjanje delovnega podro�ja druge datoteke nima nobenega vpliva na podro�je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo udobno pot, da shranimo delovno podro�je prve datoteke. Nerodno bi bilo preklapljanje na prvo podro�je s C-x C-f, da bi shranili s C-x C-s. Namesto tega imamo: C-x s Shrani nekatera delovna podro�ja Ukaz C-x poi壕e delovna podro�ja, katerih vsebina je bila spremenjena, odkar je bila zadnji� shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno podro�je C-x s vpra�a, �e ga �elite shraniti. * RAZ�IRJEN NABOR UKAZOV ------------------------ �e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu�ili, da jih obesimo na razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. eXtend - raz�iriti), ki uvede ukaz iz raz�irjenega nabora. Dveh vrst je: C-x Znakovna raz�iritev (angl. Character eXtend). Sledi mu en sam znak. M-x Raz�iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime ukaza. Tudi ti ukazi so na splo�no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako pogosto kot tiste, ki ste se jih �e nau�ili. Dva ukaza iz raz�irjenega nabora �e poznamo: C-x C-f, s katerim poi壕emo datoteko, in C-x C-s, s katerim datoteko shranimo. �e en primer je ukaz, s katerim Emacsu povemo, da �elimo kon�ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x C-c (ne skrbite: preden kon�a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene datoteke). Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za�asno*, tako da lahko ob vrnitvi nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopu壕ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne kon�a - �e uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom ,fg` ali splo�neje z ukazom ,,%emacs``. Drugod ukaz C-z po�ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko po�enete kak�en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini je navadno na�in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. Ukaz C-x C-c uporabimo, �e se nameravamo odjaviti s sistema. To je tudi pravilen na�in za izhod iz Emacsa, �e je tega pognal program za delo s po�to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj napraviti z za�asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, �e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: C-x C-f Poi壕i datoteko. C-x C-s Shrani datoteko. C-x C-b Seznam delovnih podro�ij. C-x C-c Kon�aj Emacs. C-x u Preklic zadnjega ukaza. Poimenovani raz�irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo �e bolj poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na�inih dela. Eden takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi�e v pogovornem vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa �aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga �elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>. Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga �elite zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej vnesete in zaklju�ite s pritiskom na tipko Return. >> Premaknite kazal�ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>. Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo ,,spremenila``. * AVTOMATI�NO SHRANJEVANJE -------------------------- Spremembe v datoteki, ki jih �e niste shranili na disk, so izgubljene, �e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, Emacs periodi�no avtomati�no shrani vse datoteke, ki jih urejate. Avtomati�no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po znaku ,#` na za�etku in koncu imena: �e se je va�a datoteka imenovala ,,hello.c``, se avtomati�no shranjena datoteka imenuje ,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati�no shranjena datoteka ni ve� potrebna, in Emacs jo pobri�e. �e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati�no shranjeno besedilo tako, da normalno poi壕ete datoteko (pravo ime datoteke, ne ime avtomati�no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x recover file<Return>. Ko vas vpra�a za potrditev, vtipkajte yes<Return> za nadaljevanje in povrnitev avtomati�no shranjenenih podatkov. * ODZIVNO PODRO�JE ------------------ Kadar Emacs opazi, da po�asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici na dnu zaslona odzivno podro�je in v njem sproti prikazuje natipkano. * STATUSNA VRSTICA ------------------ Vrstica nad odzivnim podro�jem je statusna vrstica. Ta ka�e verjetno nekaj podobnega kot: --:** TUTORIAL (Fundamental)--58%---------------------- V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga urejate. Zdaj �e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona �e NN odstotkov celotne datoteke. �e je za�etek datoteke na zaslonu, bo namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, �e je zadnja vrstica datoteke na zaslonu. �e je datoteka, ki jo ogledujete, tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. Zvezdice na za�etku vrstice pomenijo, da ste datoteko �e spreminjali. Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, so samo �rtice. Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak�nem na�inu dela Emacs. Privzeti na�in je osnovni na�in (Fundamental), v katerem ste sedaj. Fundamental je eden od glavnih na�inov (angl. major mode). Emacs pozna veliko razli�nih glavnih na�inov. Nekateri od njih so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na�in, njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi�e Fundamental. Glavni na�ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, mora vsak glavni na�in vnesti komentarje druga�e. Ker je vsak glavni na�in ime raz�irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni na�in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na�in Fundamental. �e nameravate popravljati slovensko (ali angle�ko) besedilo, kot je na primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na�in (Text). >> Vtipkajte M-x text mode<Return>. Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nau�ili, se s tem ne spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu壕aje za dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na�inu jih je obravnaval kot meje med besedami. Glavni na�ini navadno po�enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve�ina ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po�nejo na razli�en na�in. Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na�inu dobite z ukazom C-h m. >> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve�krat, toliko, da bo ta vrstica blizu vrha zaslona. >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v �em se tekstovni na�in (Text) razlikuje od osnovnega (Fundamental). >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. Glavnim na�inom pravimo glavni na�ini zato, ker obstajajo tudi podna�ini (angl. minor modes). Podna�ini ne nadome壕ajo glavnih na�inom, ampak le spreminjajo njihovo obna�anje. Podna�ine lahko aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na�ina in neodvisno od ostalih podna�inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna�ina, en podna�in, ali kombinacijo ve�ih podna�inov. Podna�in, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati�no deli vrstice na presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem za�nite tipkati "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. �irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko spremenite z ukazom C-x f. Novo �irino morate podati kot �tevil�ni argument. >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte nekaj besedila in poglejte, �e bo Emacs res delil vrstice pri 20 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. Auto Fill deluje le, kadar pi�ete novo besedilo, ne pa, kadar popravljate �e napisan odstavek. Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal�ek premaknete nekam znotraj odstavka in uka�ete M-q (Meta-q). >> Premaknite kazal�ek v prej�nji odstavek in izvedite M-q. * ISKANJE --------- Emacs lahko v besedilu poi壕e niz znakov (zaporedje znakov ali besed), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za premikanje kazal�ka, saj premakne kazal�ek na kraj v besedilu, kjer je na�el iskani niz. Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga�no od tistega, ki ste ga navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za iskanje nazaj po datoteki. PO�AKAJTE! Ne preizku�ajte jih �e ta hip! Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju in vas �aka, da za�nete tipkati, kar i壕ete. <Return> zaklju�i iskanje. >> Pritisnite zdaj C-s. PO�ASI, �rko za �rko, vtipkajte besedo ,,kazal�ek``. Za vsako vtipkano �rko se ustavite in si oglejte, kaj se je zgodilo s kazal�kom. >> �e enkrat pritisnite C-s, da poi壕ete naslednji ,,kazal�ek``. >> �estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazal�ek. >> Kon�ajte iskanje s tipko <Return>. Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku�a poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi壕ete naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal�ek``, samo �e enkrat pritisnete C-s. �e takega mesta ni, Emacs �ivkne in vam sporo�i, da iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental Search`` v priro�niku za nasvet, kako se spopasti s to nev�e�nostjo. �e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili, da to pobri�e zadnji znak v iskanem nizu, kazal�ek pa se premakne nazaj na mesto v besedilu, kjer je na�el kraj�i niz. Na primer, predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal�ek na mestu, kjer se prvi� pojavi ,,ka``. �e zdaj pritisnete <Delete>, boste s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal�ek postavil na mesto, kjer je prvi� na�el ,k`, preden ste natipkali �e ,a`. �e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), se iskanje prekine. C-s za�ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal�ek, in i壕e do konca datoteke. �e bi radi iskali proti za�etku datoteke, namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. * VE� OKEN NA ZASLONU --------------------- Ena simpati�nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve� oken na ekranu, tudi �e ne delamo v grafi�nem na�inu. >> Premaknite kazal�ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l. >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. V obeh oknih imate odprt ta priro�nik. Kazal�ek je ostal v zgornjem oknu. >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. (�e nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v). >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal�ek v spodnje okno. >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. Zgornje okno �e vedno ka�e ta navodila. >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal�ek se je vrnil na mesto, kjer je bil, preden smo sko�ili v spodnje okno. Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje v oknu je ostal kazal�ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal�ek tudi v resnici prika�e. Vsi obi�ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih nau�ili, veljajo za aktivno okno. Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, drugega pa uporabljamo samo za pomo�. Kazal�ek ostaja ves �as v oknu, v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. C-M-v je primer znaka CONTROL-META. �e imate v resnici tipko Meta (na PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr�ite pritisnjeni tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta �ele, ko pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, �e nimate tipke META in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, kot sta CONTROL in META. >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. (�e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili zgornjega. Razmi�ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr�i samo eno okno, in sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) Seveda ni nujno, da obe okni ka�eta isto delovno podro�je. �e v enem oknu izvedete C-x C-f in poi壕ete novo datoteko, se vsebina drugega okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo datoteko. Pa �e ena pot, kako v dveh oknih prika�ete dve razli�ni datoteki: >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va�ih datotek. Kon�ajte z <Return>. Odpre se �e eno okno in izbrana datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal�ek se preseli v drugo okno. >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da zaprete spodnje okno. * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA ---------------------------- V�asih boste pri�li v nekaj, �emur se pravi ,,rekurzivni nivo urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji oklepajo ime glavnega na�ina. V osnovnem na�inu bi, na primer, videli [(Fundamental)] namesto (Fundamental). Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re�ite, �e vtipkate ESC ESC ESC. To zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi za ukinjanje odve�nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g prekli�e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. * DODATNA POMO� --------------- V tem uvodu smo posku�ali zbrati dovolj informacij, da lahko za�nete Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo�e vse to zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau�ili kaj o �tevilnih koristnih mo�nostih, ki jih �e ne poznate. Emacs ima �e vgrajene veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h kot ,,help``, pomo�). Za pomo� pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak�no pomo� �elite. �e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo povedal, kak�na pomo� je sploh na voljo. �e ste vtipkali C-h, pa ste si premislili, lahko ukaz prekli�ete s C-g. (Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem primeru se prito�ite sistemskemu vzdr�evalcu. Medtem pa, �e C-h ne prika�e sporo�ila o pomo�i na dnu zaslona, namesto tega poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.) Najosnovnej�i tip pomo�i prika�e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal kratek opis ukaza. >> Vtipkajte C-h c Control-p. Izpi�e se nekaj takega kot C-p runs the command previous-line Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij uporabljamo, kadar pi�emo prilagoditve in raz�iritve Emacsa. Ker pa so navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija po�ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve�itev, �e ste se z ukazom �e kdaj sre�ali. Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, ali, �e nimate tipke META, <Esc>v. Za ve� informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. >> Vtipkajte C-h k Control-p. To odpre novo okno in v njem prika�e dokumentacijo o funkciji, obenem z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna z pomo�jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo�jo, in ga zaprete, ko ste kon�ali. Sledi �e nekaj uporabnih mo�nosti, ki jih ponuja pomo�: C-h f Opi�i funkcijo. Kot argument morate podati ime funkcije. >> Poskusite C-h f previous-line<Return>. To izpi�e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. C-h a Apropos. Vtipkajte klju�no besedo in Emacs bo izpisal vse ukaze, ki vsebujejo to klju�no besedo. Vse te ukaze lahko prikli�ete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno zaporedje, s katerim dose�ete isti u�inek. >> Vtipkajte C-h a file<Return>. To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi�e tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in write-file. >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo�jo. Poskusite nekajkrat. >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo�jo. * ZAKLJU�EK ----------- Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. �e bi radi samo za�asno sko�ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa storite to z ukazom C-z. Ta u�benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v Emacsu. �e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - prito�ite se! RAZMNO�EVANJE IN RAZ�IRJANJE ---------------------------- Angle�ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih besedil, za�en�i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni Emacs. V sloven壕ino ga je prevedel Primo� Peterlin. To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo razmno�evanje in raz�irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: Copyright (c) 1985-1997 Free Software Foundation Dovoljeno je izdelovati in raz�irjati neokrnjene kopije tega spisa v kakr�nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku nadaljnje raz�irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. Pod pogoji iz prej�njega odstavka je dovoljeno raz�irjati spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, �e je jasno ozna�eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. Pogoji za razmno�evanje in raz�irjanje samega Emacsa so malo druga�ni, a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem (,,lastni�tvo``) v programju tako, da uporabljate, pi�ete in delite prosto programje! ;;; Local Variables: ;;; coding: iso-latin-2 ;;; End: