Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz�irjanja so navedeni na koncu.Ukazi v Emacsu v splo�nem vklju�ujejo tipki CONTROL (v�asih ozna�eniCTRL ali CTL) in META (v�asih ozna�ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi juvedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj�avi: C-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr�imo pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. M-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT, ko vtipkamo <znak>. �e na tipkovnici ni tipk META, EDIT ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna�evali z <ESC>.Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).V u�beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna�ujeta jihznaka ,>>` ob levem robu. Zgled:<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>[Sredina strani je iz didakti�nih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika�i naslednji zaslon), da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to napraviti sami vsaki�, ko pridete do konca zaslona.Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej�njega zaslona ponovili? Takontinuiteta olaj�a branje pri skakanju s strani na stran.Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate podatoteki. Zdaj �e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej zukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v(pritisnite tipko META in jo dr�ite ter pritisnite tipko v, ali papritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, �e tipkeMETA, EDIT ali ALT na va�i tipkovnici ni).>> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.* POVZETEK----------Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: C-v Premik se za cel zaslon naprej M-v Premik se za cel zaslon nazaj C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazal�ek (znak v C-l je �rka L, ne �tevka 1)>> Poi壕ite kazal�ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. Vtipkajte C-l. Ponovno poi壕ite kazal�ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, kiimajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek sC-v in M-v pa deluje povsod.* PREMIKANJE KAZAL�KA---------------------Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako papridemo do izbranega mesta na zaslonu?Na�inov je ve�. Najosnovnej�i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f inC-n. Ti po vrsti premaknejo kazal�ek v prej�njo vrstico, znak nazaj,znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti �tirje ukazi so enakovrednikurzorskim tipkam: prej�nja vrstica, C-p : : nazaj, C-b .... trenutni polo�aj kazal�ka .... naprej, C-f : : naslednja vrstica, C-n>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal�ek v sredinsko vrstico na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na sredino zaslona.V angle壕ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`(prej�nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in Fkot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazal�ka bosteuporabljali ves �as.>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal�ek do te vrstice.>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal�kom na sredini vrstice.Vsaka vrstice v besedilu je zaklju�ena z znakom za novo vrstico(angl. Newline). Ta lo�uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudizadnja vrstica v datoteki mora biti zalju�ena z znakom za novo vrstico(�eprav tega Emacs ne zahteva).>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal�ek na za�etku vrstice. Kazal�ek se mora premakniti na konec prej�nje vrstice. To je zato, ker se je ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.Ukaz C-f premika kazal�ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.>> Poskusite �e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob�utek za premikanje kazal�ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca vrstice. �e enkrat pritisnite C-f, da sko�ite v naslednjo vrstico.Ko s kazal�kom dose�ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilotoliko premakne, da kazal�ek ostane na zaslonu. V angle壕ini se temupravi ,,scrolling``. To omogo�a, da lahko premaknemo kazal�ek nakaterokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.>> Poskusite kazal�ek pripeljati s C-n �isto do dna zaslona in si oglejte, kaj se zgodi.�e se vam zdi premikanje po en znak prepo�asno, se lahko premikate zacelo besedo. M-f (META-f) premakne kazal�ek za eno besedo naprej, M-bpa za besedo nazaj.>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.�e je kazal�ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. �e je vbelini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-bdeluje podobno, a v nasprotni smeri.>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa �e nekaj C-f in C-b. Opazujte u�inke M-f in M-b, ko je kazal�ek sredi besede ali med besedami.Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b nadrugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana�ajo na operacije nadenotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Controlnana�ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrsticeipd.).Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-epremakneta kazal�ek na za�etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa naza�etek oz. konec stavka.>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni�, ponovljeni M-a pa sepremikajo naprej? �eprav se ne obna�ata enako, pa je vendar obna�anjeenega in drugega po svoje naravno.Polo�aju kazal�ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to�ka.Parafrazirano: kazal�ek ka�e na zaslonu, kje je to�ka v besedilu.Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal�ka, vklju�no s premikipo besedo in stavek: C-f Premik za znak naprej C-b Premik za znak nazaj M-f Premik za besedo naprej M-b Premik za besedo nazaj C-n Premik v naslednjo vrstico C-p Premik v prej�njo vrstico C-a Premik na za�etek vrstice C-e Premik na konec vrstice M-a Premik na za�etek stavka M-e Premik na konec stavka>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. To so najpogosteje uporabljani ukazi.�e dva pomembna ukaza za premikanje kazal�ka sta M-< (META-manj�i od),ki ga premakne na za�etek datoteke, in M-> (META-ve�ji od), ki gapremakne na konec datoteke.Na ameri�kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in moratepritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drugukaz, Meta-vejica. Na na�ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,in za ukaz M-> morate pritisniti �e tipko Shift.>> Poskusite zdaj M-<, skok na za�etek tega u�benika. Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u�benika. Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.�e ima va�a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal�ek pozaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo�amo, da se privadite ukazov C-b,C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi�, delujejo na �isto vsehterminalih. Drugi�, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da jetipkanje ukazov s CONTROL hitrej�e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, kerni treba ves �as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke innazaj. In tretji�, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se bosteenostavneje nau�ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal�ka.Ve�ini ukazov v Emacsu lahko podamo �tevil�ni argument; najve�krat tapove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve�kratno ponovitevukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem �tevilo,kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje �eljeni ukaz. �e ima va�atipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u innamesto tega vtipkate �tevilo ponovitev, medtem ko dr�ite pritisnjenotipko META. Druga metoda je sicer kraj�a, priporo�amo pa prvo, kerdeluje na vseh terminalih. Tak�en �tevil�ni argument je ,,prefiksni``argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana�a.Zgled: C-u 8 C-f premakne kazal�ek za osem znakov naprej.>> Poskusite s primernim argumentom za �tevilo ponovitev ukaza C-n ali C-p priti �im bli�e tej vrstici v enem samem skoku.Ve�ina ukazov, ne pa vsi, uporablja �tevil�ni argument kot �teviloponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jihogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnimargumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi�ajno.Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga�ni. �e jima podamo argument,premakneta zaslon za navedeno �tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.>> Poskusite zdaj C-u 8 C-vTo bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. �e bi ga radipremaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.�e uporabljate grafi�ni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imateverjetno ob robu Emacsovega okna navpi�no pravokotno ploskev,imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da zmi�ko kliknete na drsnik.>> Postavite kazalec na vrh ozna�enega obmo�ja na drsniku in pritisnite srednji gumb na mi�ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, dolo�eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.>> Medtem ko dr�ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi�ko gor in dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko premikate mi�ko?* �E SE EMACS OBESI-------------------�e se Emacs preneha odzivati na va�e ukaze, ga lahko varno prekinete zukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalopredolgo, da bi se izvedli.Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli�ete �tevil�niargument, ali pa za�etek ukaza, ki ga ne �elite izvesti.>> Vtipkajte C-u 100, s �imer ste izbrali �tevil�ni argument 100, zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal�ek se je premaknil le za en znak, ker ste �tevil�ni argument vmes preklicali s C-g.Tudi �e ste po nesre�i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.* ONEMOGO�ENI UKAZI-------------------Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo�enih``, da bi jihza�etniki ne izvedli po nesre�i.�e vtipkate tak onemogo�en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno zobvestilom, kateri ukaz ste sku�ali izvesti, in vas vpra�alo, �e gares �elite izvesti.�e v resnici �elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovorna vpra�anje. Normalno verjetno ukaza ne �elite izvesti, zato navpra�anje odgovorite z ,n`.>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogo�en ukaz), zatem na vpra�anje odgovorite n.* OKNA------Emacs lahko prika�e ve� oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomorazlo�ili, kako uporabljamo ve� oken hkrati. Zaenkrat bomo povedalile, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo� alipa izpis kak�nega drugega programa. Preprosto je: C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).To je CONTROL-x, ki mu sledi �tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne �ez celzaslon okno, v katerem se nahaja kazal�ek, ostala pa zapre.>> Premaknite kazal�ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. Vidite, kako se je to okno skr�ilo in odstopilo prostor oknu, ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau�ili do zdaj, je ta ukazsestavljen iz dveh znakov. Za�ne se z znakom CONTROL-x. Cela vrstaukazov se za�ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,delovnimi podro�ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da seza�nejo s CONTROL-x, ki mu sledi �e en, dva ali trije znaki.* VRIVANJE IN BRISANJE----------------------�e �elite v obstoje�e besedilo vriniti novo, preprosto premaknitekazal�ek na �eljeno mesto in za�nite tipkati. Znake, ki jih lahkovidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila injih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak zaskok v novo vrstico.Zadnji vtipkani znak lahko izbri�ete s pritiskom na tipko<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljateza brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipkavrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je ozna�ena z "Backspace","Delete" ali "Del".�e imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Najvas ne zmede, �e imate poleg tega �e tipko "Delete" - <Delback> je"Backspace".Splo�no <Delback> pobri�e znak neposredno pred trenutnim polo�ajemkazal�ka.>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri�ite. Ni� naj vas ne skrbi, �e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika tega u�benika ne boste pokvarili -- tole je samo va�a osebna kopija.Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednjivrstici na zaslonu. Obrnjena po�evnica (znak ,\`) ali v grafi�nihokoljih zavita pu壕ica ob desnem robu ozna�uje vrstico, ki senadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.>> Zdaj za�nite tipkati besedilo, dokler ne dose�ete desnega roba, in �e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.>> S tipko <Delback> pobri�ite toliko znakov, da vrstica ne sega ve� �ez �irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji vrstici je izginil.Znak za novo vrstico lahko pobri�emo enako kot vsak drug znak. S tem,ko pobri�emo znak za novo vrstico, zdru�imo vrstici v eno samo. �e bonova vrstica predolga, da bi cela pri�la na zaslon, bo razdeljena vve� zaslonskih vrstic.>> Premaknite kazal�ek na za�etek vrstice in pritisnite <Delback>. To zdru�i vrstico s prej�njo.>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.Spomnimo se, da lahko za ve�ino ukazov v Emacsu dolo�imo, naj seizvedejo ve�krat zaporedoma; to vklju�uje tudi vnos teksta. Ponovitevobi�ajnega znaka ga ve�krat vrine v besedilo.>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *Zdaj ste se nau�ili najpreprostej�i na�in, da v Emacsu nekaj natipkatein popravite. Bri�ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetekukazov za brisanje: <Delback> pobri�e znak tik pred kazal�kom (levo od oznake za kazal�ek) C-d pobri�e znak tik za kazal�kom (,pod` oznako za kazal�ek) M-<Delback> pobri�e besedo tik pred kazal�kom M-d pobri�e besedo tik za kazal�kom C-k zavr�e besedilo desno od kazal�ka do konca vrstice M-k zavr�e besedilo od polo�aja kazal�ka do konca stavka�rka ,d` je iz angle�ke besede ,delete` (pobrisati), �rka ,k` pa izbesede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, terM-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za�elaC-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas nemoti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje navrstice, drugi na stavke.Obstaja tudi splo�en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnegapodro�ja. Kazal�ek postavimo na en konec podro�ja, ki ga �elimoizbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC jepreslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazal�ek nadrug konec podro�ja, ki ga �elite izbrisati, in pritisnite C-w. S temste zavrgli vse besedilo med obema mejama.>> Premaknite kazal�ek na �rko O, s katero se za�enja prej�nji odstavek.>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika�e sporo�ilo "Mark set" (slov. Oznaka postavljena) na dnu ekrana.>> Premaknite kazal�ek na �rko V v "postavimo" v drugi vrstici istega odstavka.>> Vtipkajte C-w. S tem zavr�emo vse besedilo za�en�i z O in vse do �rke V.Razlika med tem, �e zavr�ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,pobiti) ali pa �e pobri�ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahkoprvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo�no ukazi, kilahko povzro�ijo veliko �kode (pobri�ejo veliko besedila), shranijopobrisano besedilo; tisti, ki pobri�ejo samo posamezni znak, ali samoprazne vrstice in presledke, pa ne.>> Postavite kazal�ek na za�etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da pobri�ete vsebino vrstice.>> �e enkrat pritisnite C-k. To pobri�e �e znak za novo vrstico.Ste opazili, da prvi C-k pobri�e vsebino vrstice, naslednji C-k pa �evrstici samo, s �imer se vse besedilo pod biv�o vrstico premakne zaeno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava �tevil�ni argument malodruga�e: pobri�e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgoljponovitev. C-u 2 C-k pobri�e dve polni vrstici besedila, kar je nekajdrugega, kot �e dvakrat vtipkate C-k.Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` --potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vamje nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pana kak�en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugidatoteki. Isto besedilo lahko ve�krat potegnete nazaj, tako da je vdelovnem podro�ju pove�terjeno.Ukaz za vra�anje pobitega besedila je C-y.>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.�e ste uporabili ve� zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besediloshranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal�ek za nekaj vrstic navzdol in �e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele besedila?Kaj pa, �e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendarste za iskanim odlomkom pobrisali �e nekaj? C-y vrne samo nazadnjepobrisan odlomek. Vendar tudi prej�nje besedilo ni izgubljeno. Donjega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisanobesedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanimbesedilom. Vsak naslednji M-y prika�e �e eno prej. Ko ste kon�nopri�li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni� posebnega, da biga obdr�ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo boostalo, kamor ste ga odlo�ili.�e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za�ete, torejspet na zadnje pobrisano besedilo.>> Pobri�ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri�ite �e eno vrstico. Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. Ponovite ukaz M-y �e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika�e ponovno nazadnje pobrisana vrstica, in �e naprej. �e �elite, lahko tudi ukazu M-y podate pozitivno ali negativno �tevilo ponovitev.* PREKLIC UKAZA (UNDO)----------------------�e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahkobesedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrneC-x u zadnjo spremembo besedila; �e ukaz ponovimo, prekli�emo �epredzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se�e �e enospremembo globlje v zgodovino.Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na�ih ukazov, z dvemaizjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu(npr. premik kazal�ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenihznakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, kibi jih morali vtipkati.>> Pobri�ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli�ite nazaj s C-x u.C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kots C-x u, ga je pa la�je odtipkati, �e morate ukaz ponoviti ve�kratzaporedoma. Te�ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah nipovsem o�itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen �e kot C-x u. Nanekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr�imopritisnjeno tipko CONTROL.�e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri�ni argument, je to enako, kot �ebi ukaz ro�no ponovili tolikokrat, kot pravi argument.Ukaz za brisanje besedila lahko prekli�ete in besedilo povrnete,enako, kot �e bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjembesedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazomC-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.* DATOTEKE----------Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti vdatoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, dana disku ,,poi壕emo`` (angl. find) datoteko, preden za�nemo tipkati(pravimo tudi, da ,,obi壕emo`` datoteko).Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To jebolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar paspremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo(angl. save) na disk. Tako imamo mo�nost, da se izognemo temu, da binam na pol spremenjene datoteke le�ale po disku, kadar tega ne�elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,lahko prvotno datoteko prikli�emo nazaj celo �e potem, ko smo datoteko�e shranili na disk.V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za�ne inkon�a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta delzaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to,,TUTORIAL``, va�a delovna kopija u�benika Emacsa. Ko boste poiskalikak�no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katerodatoteko i壕emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (vtem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz C-x C-f (poi壕i datoteko)vas Emacs povpra�a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi vvrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro�ju pravimo pogovornivmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotrajpogovornega vmesnika lahko uporabljate obi�ajne ukaze za urejanje, �este se na primer pri tipkanju zmotili.Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila vpogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli�ete s C-g.>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa �e C-g. Zadnji ukaz od treh je zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.Ko ste dokon�ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem sepo�ene ukaz C-x C-f in poi壕e iskano datoteko. Pogovorni vmesnikizgine, ko je ukaz izveden.Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahkodopolnjujete, urejate ali kako druga�e spreminjate vsebino. Ko �elite,da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: C-x C-s (shrani datoteko)Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra�unalnika na datoteko nadisk. Ko prvi� izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, takoda ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od staregarazlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.Ko je Emacs shranil datoteko, izpi�e njeno ime. Shranjujte rajepogosteje kot ne, da v primeru, �e gre z ra�unalnikom kaj narobe, neizgubite veliko.>> Vtipkajte C-x C-s, s �imer boste shranili svojo kopijo tega u�benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote ...TUTORIAL``.Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, intako ne boste videli, da Emacs �e kaj izpi�e. To je znak, da jeoperacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak zaprekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon,,odmrznete`` z ukazom C-q. �e je va� sistem eden takih, si za nasvet,kako re�iti to nev�e�nost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry toIncremental Search`` v priro�niku za Emacs.Poi壕ete lahko lahko �e obstoje�o datoteko, da si jo ogledate alipopravite, ali pa tudi datoteko, ki �e ne obstaja. To je na�in, kako zEmacsom ustvarimo novo datoteko: poi壕ite datoteko z izbranim imenom,ki bo sprva prazna, in za�nite pisati. Ko jo boste prvi� shranili, boEmacs ustvaril datoteko z vne�enim besedilom. Od tod dalje delate na�e obstoje�i datoteki.* DELOVNA PODRO�JA------------------Tudi �e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prvaostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo �e enkrat ,,poi壕ete`` zukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon�ali, se vrnite v u�benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnempodro�ju`` (angl. buffer). Ko poi壕emo datoteko, Emacs ustvari zanjonovo delovno podro�je. Vsa obstoje�a delovna podro�ja v Emacsu vidimoz ukazom: C-x C-b Seznam delovnih podro�ij.>> Poskusite C-x C-b zdaj.Vidite, da ima vsako delovno podro�je svoje ime, pri nekaterih pa pi�etudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, kiga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak�nega delovnegapodro�ja.>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro�ij.Tudi �e imate ve� delovnih podro�ij, pa je vedno le eno od njihtrenutno dejavno. To je tisto delovno podro�je, ki ga popravljate. �e�elite popravljati drugo delovno podro�je, morate ,,preklopiti``nanj. �e bi radi preklopili na delovno podro�je, ki pripada kak�nidatoteki, �e poznate en na�in, kako to storiti: ponovno ,,obi壕ete``(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa �e la�ji na�in: zukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podro�ja.>> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s �imer se vrnete v delovno podro�je ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s �imer se vrnete nazaj v ta u�benik.Ve�inoma se ime delovnega podro�ja kar ujema z imenom datoteke (brezpoti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podro�ij, ki gaprika�e ukaz C-x C-b, prika�e imena vseh delovnih podro�ij.Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno delkak�nega delovnega podro�ja. Nekatera delovna podro�ja ne pripadajonobeni datoteki. Podro�je ,,*Buffer List*``, na primer, je �e enotakih. To delovno podro�je smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukazC-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podro�ij. Tudi delovno podro�je,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporo�ila, kijih je Emacs izpisoval v odzivnem podro�ju na dnu zaslona.>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podro�je s sporo�ili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako vrnite v u�benik.�e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, tone shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, nadelovnem podro�ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje alispreminjanje delovnega podro�ja druge datoteke nima nobenega vpliva napodro�je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemoudobno pot, da shranimo delovno podro�je prve datoteke. Nerodno bibilo preklapljanje na prvo podro�je s C-x C-f, da bi shranili s C-xC-s. Namesto tega imamo: C-x s Shrani nekatera delovna podro�jaUkaz C-x poi壕e delovna podro�ja, katerih vsebina je bila spremenjena,odkar je bila zadnji� shranjena na datoteko. Za vsako tako delovnopodro�je C-x s vpra�a, �e ga �elite shraniti.* RAZ�IRJEN NABOR UKAZOV------------------------�e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu�ili, da jih obesimo narazne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.eXtend - raz�iriti), ki uvede ukaz iz raz�irjenega nabora. Dveh vrst je: C-x Znakovna raz�iritev (angl. Character eXtend). Sledi mu en sam znak. M-x Raz�iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime ukaza.Tudi ti ukazi so na splo�no uporabni, ne uporabljamo pa jih takopogosto kot tiste, ki ste se jih �e nau�ili. Dva ukaza iz raz�irjeneganabora �e poznamo: C-x C-f, s katerim poi壕emo datoteko, in C-x C-s, skaterim datoteko shranimo. �e en primer je ukaz, s katerim Emacsupovemo, da �elimo kon�ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-xC-c (ne skrbite: preden kon�a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjenedatoteke).Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za�asno*, tako da lahko ob vrnitvinadaljujemo z delom, kjer smo ostali.Na sistemih, ki to dopu壕ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukaznolupino, a ga ne kon�a - �e uporabljate ukazno lupino C, se lahkovrnete z ukazom ,fg` ali splo�neje z ukazom ,,%emacs``.Drugod ukaz C-z po�ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahkopo�enete kak�en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V temprimeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupinije navadno na�in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.Ukaz C-x C-c uporabimo, �e se nameravamo odjaviti s sistema. To jetudi pravilen na�in za izhod iz Emacsa, �e je tega pognal program zadelo s po�to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kajnapraviti z za�asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,�e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite vEmacs, ko bi radi spet urejali besedilo.Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: C-x C-f Poi壕i datoteko. C-x C-s Shrani datoteko. C-x C-b Prika�i seznam delovnih podro�ij. C-x C-c Kon�aj Emacs. C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. C-x u Preklic zadnjega ukaza.Poimenovani raz�irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo �e boljporedko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na�inih dela. Edentakih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja enniz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi�e v pogovornemvmesniku na dnu zaslona, Emacs pa �aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga�elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajtesamo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorskatipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi stranitipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga �elitezamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebejvnesete in zaklju�ite s pritiskom na tipko Return.>> Premaknite kazal�ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>. Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo ,,spremenila``.* AVTOMATI�NO SHRANJEVANJE--------------------------Spremembe v datoteki, ki jih �e niste shranili na disk, so izgubljene,�e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,Emacs periodi�no avtomati�no shrani vse datoteke, ki jihurejate. Avtomati�no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje poznaku ,#` na za�etku in koncu imena: �e se je va�a datoteka imenovala,,hello.c``, se avtomati�no shranjena datoteka imenuje,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati�no shranjenadatoteka ni ve� potrebna, in Emacs jo pobri�e.�e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati�noshranjeno besedilo tako, da normalno poi壕ete datoteko (pravo imedatoteke, ne ime avtomati�no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-xrecover file<Return>. Ko vas vpra�a za potrditev, vtipkajte yes<Return>za nadaljevanje in povrnitev avtomati�no shranjenenih podatkov.* ODZIVNO PODRO�JE------------------Kadar Emacs opazi, da po�asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrsticina dnu zaslona odzivno podro�je in v njem sproti prikazuje natipkano.* STATUSNA VRSTICA------------------Vrstica nad odzivnim podro�jem je statusna vrstica. Ta ka�e verjetnonekaj podobnega kot:--:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%----------------------V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki gaurejate.Zdaj �e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jopoiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona �e NNodstotkov celotne datoteke. �e je za�etek datoteke na zaslonu, bonamesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, �e jezadnja vrstica datoteke na zaslonu. �e je datoteka, ki jo ogledujete,tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.�rka L in �tevilke za njo ka�ejo polo�aj �e druga�e, kot zaporedno�tevilko vrstice, v kateri je kazal�ek.Zvezdice na za�etku vrstice pomenijo, da ste datoteko �e spreminjali.Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,so samo �rtice.Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak�nem na�inu delaEmacs. Privzeti na�in je osnovni na�in (Fundamental), v katerem stesedaj. Fundamental je eden od glavnih na�inov (angl. majormode). Emacs pozna veliko razli�nih glavnih na�inov. Nekateri od njihso namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanjubesedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na�in,njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi�eFundamental.Glavni na�ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsakprogramski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,mora vsak glavni na�in vnesti komentarje druga�e. Ker je vsak glavnina�in ime raz�irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavnina�in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na�inFundamental.�e nameravate popravljati slovensko (ali angle�ko) besedilo, kot je naprimer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na�in (Text).>> Vtipkajte M-x text mode<Return>.Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nau�ili, se s tem nespremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu壕aje zadele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na�inu jih jeobravnaval kot meje med besedami.Glavni na�ini navadno po�enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve�inaukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po�nejo na razli�en na�in.Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na�inu dobite z ukazom C-h m.>> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve�krat, toliko, da bo ta vrstica blizu vrha zaslona.>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v �em se tekstovni na�in (Text) razlikuje od osnovnega (Fundamental).>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.Glavnim na�inom pravimo glavni na�ini zato, ker obstajajo tudipodna�ini (angl. minor modes). Podna�ini ne nadome壕ajo glavnihna�inom, ampak le spreminjajo njihovo obna�anje. Podna�ine lahkoaktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na�ina in neodvisnood ostalih podna�inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna�ina,en podna�in, ali kombinacijo ve�ih podna�inov.Podna�in, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je AutoFill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati�no deli vrstice napresledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko jevklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-xauto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem za�nite tipkati "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.�irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahkospremenite z ukazom C-x f. Novo �irino morate podati kot �tevil�niargument.>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte nekaj besedila in poglejte, �e bo Emacs res delil vrstice pri 20 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.Auto Fill deluje le, kadar pi�ete novo besedilo, ne pa,kadar popravljate �e napisan odstavek.Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal�ek premaknete nekamznotraj odstavka in uka�ete M-q (META-q).>> Premaknite kazal�ek v prej�nji odstavek in izvedite M-q.* ISKANJE---------Emacs lahko v besedilu poi壕e niz znakov (zaporedje znakov ali besed),naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov zapremikanje kazal�ka, saj premakne kazal�ek na kraj v besedilu, kjer jena�el iskani niz.Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga�no od tistega, ki ste ganavajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanjeodvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r zaiskanje nazaj po datoteki. PO�AKAJTE! Ne preizku�ajte jih �e ta hip!Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnikv pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanjuin vas �aka, da za�nete tipkati, kar i壕ete. <Return> zaklju�i iskanje.>> Pritisnite zdaj C-s. PO�ASI, �rko za �rko, vtipkajte besedo ,,kazal�ek``. Za vsako vtipkano �rko se ustavite in si oglejte, kaj se je zgodilo s kazal�kom.>> �e enkrat pritisnite C-s, da poi壕ete naslednji ,,kazal�ek``.>> �estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazal�ek.>> Kon�ajte iskanje s tipko <Return>.Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku�apoiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi壕etenaslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal�ek``, samo �e enkratpritisnete C-s. �e takega mesta ni, Emacs �ivkne in vam sporo�i, daiskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekranzmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s inga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da biga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom naC-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to IncrementalSearch`` v priro�niku za nasvet, kako se spopasti s to nev�e�nostjo.�e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,da to pobri�e zadnji znak v iskanem nizu, kazal�ek pa se premaknenazaj na mesto v besedilu, kjer je na�el kraj�i niz. Na primer,predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal�ek namestu, kjer se prvi� pojavi ,,ka``. �e zdaj pritisnete <Delback>, bostes tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal�ekpostavil na mesto, kjer je prvi� na�el ,k`, preden ste natipkali �e,a`.�e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),se iskanje prekine.C-s za�ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal�ek, ini壕e do konca datoteke. �e bi radi iskali proti za�etku datoteke,namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, veljatudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.* VE� OKEN NA ZASLONU---------------------Ena simpati�nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve� okenna ekranu, tudi �e ne delamo v grafi�nem na�inu.>> Premaknite kazal�ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. V obeh oknih imate odprt ta priro�nik. Kazal�ek je ostal v zgornjem oknu.>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. (�e nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal�ek v spodnje okno.>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. Zgornje okno �e vedno ka�e ta navodila.>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal�ek se je vrnil na mesto, kjer je bil, preden smo sko�ili v spodnje okno.Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kjev oknu je ostal kazal�ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal�ek tudiv resnici prika�e. Vsi obi�ajni ukazi za urejanje, ki smo se jihnau�ili, veljajo za aktivno okno.Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,drugega pa uporabljamo samo za pomo�. Kazal�ek ostaja ves �as v oknu,v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahkopremikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.C-M-v je primer znaka CONTROL-META. �e imate v resnici tipko META (naPC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr�ite pritisnjenitako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero odtipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta �ele, kopritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, �e nimate tipke METAin namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprejpritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC vne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,kot sta CONTROL in META.>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.(�e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebilizgornjega. Razmi�ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr�i samo eno okno, insicer tisto, v katerem sem zdaj.``)Seveda ni nujno, da obe okni ka�eta isto delovno podro�je. �e v enemoknu izvedete C-x C-f in poi壕ete novo datoteko, se vsebina drugegaokna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugodatoteko.Pa �e ena pot, kako v dveh oknih prika�ete dve razli�ni datoteki:>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va�ih datotek. Kon�ajte z <Return>. Odpre se �e eno okno in izbrana datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal�ek se preseli v drugo okno.>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da zaprete spodnje okno.* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA----------------------------V�asih boste pri�li v nekaj, �emur se pravi ,,rekurzivni nivourejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepajioklepajo ime glavnega na�ina. V osnovnem na�inu bi, na primer, videli[(Fundamental)] namesto (Fundamental).Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re�ite, �e vtipkate ESC ESC ESC. Tozaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudiza ukinjanje odve�nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-gprekli�e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.* DODATNA POMO�---------------V tem uvodu smo posku�ali zbrati dovolj informacij, da lahko za�neteEmacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo�e vse tozbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau�ili kaj o �tevilnihkoristnih mo�nostih, ki jih �e ne poznate. Emacs ima �e vgrajeneveliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h(h kot ,,help``, pomo�).Za pomo� pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak�no pomo��elite. �e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bopovedal, kak�na pomo� je sploh na voljo. �e ste vtipkali C-h, pa stesi premislili, lahko ukaz prekli�ete s C-g.(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To nidobro, in v takem primeru se prito�ite sistemskemu vzdr�evalcu. Medtempa, �e C-h ne prika�e sporo�ila o pomo�i na dnu zaslona, namesto tegaposkusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)Najosnovnej�i tip pomo�i prika�e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatempa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisalkratek opis ukaza.>> Vtipkajte C-h c C-p. Izpi�e se nekaj takega kot C-p runs the command previous-lineUkaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcijuporabljamo, kadar pi�emo prilagoditve in raz�iritve Emacsa. Ker pa sonavadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcijapo�ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve�itev, �e ste se zukazom �e kdaj sre�ali.Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,ali, �e nimate tipke META, <Esc>v.Za ve� informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.>> Vtipkajte C-h k C-p.To odpre novo okno in v njem prika�e dokumentacijo o funkciji, obenemz njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite oknaz pomo�jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahkourejate, medtem ko imate odprto okno s pomo�jo, in ga zaprete, ko stekon�ali.Sledi �e nekaj uporabnih mo�nosti, ki jih ponuja pomo�: C-h f Opi�i funkcijo. Kot argument morate podati ime funkcije.>> Poskusite C-h f previous-line<Return>. To izpi�e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.Podoben ukaz C-h v izpi�e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimilahko nastavite obna�anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati imespremenljivke. C-h a Apropos. Vtipkajte klju�no besedo in Emacs bo izpisal vse ukaze, ki vsebujejo to klju�no besedo. Vse te ukaze lahko prikli�ete z META-x. Pri nekaterih ukazih bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno zaporedje, s katerim dose�ete isti u�inek.>> Vtipkajte C-h a file<Return>.To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi�etudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file inwrite-file.>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo�jo. Poskusite nekajkrat.>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo�jo. C-h i Priro�niki z navodili za uporabo (tkim. datoteke "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno podro�je, imenovano "info". V njem lahko prebirate priro�nike za programe, ki so name壕eni v sistemu. Z ukazom m emacs<Return> denimo dobite priro�nik za urejevalnik Emacs. �e sistema Info �e niste uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na v�deni izlet po na�inu Info in mo�nostih, ki jih ponuja. Ko boste zaklju�ili z branjem tega prvega berila, bo priro�nik za Emacs v sistemu Info va� glavni vir dokumentacije.* DRUGE MO�NOSTI----------------�e ve� se lahko nau�ite o Emacsu z branjem priro�nika, bodisinatisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Helpali vtipkajte F10 h r). Dve mo�nosti, ki vam bosta morda posebej v�e�,sta samodejno zaklju�evanje vrstice, s katerim prihranite nekajtipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.Samodejno zaklju�evanje vrstic je na�in, s katerim prihranimo nekajtipkanja. �e �elite denimo preklopiti v delovno podro�je *Messages*,je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnilpreostanek imena delovnega podro�ja. Samodejno zaklju�evanje jeopisano v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Completion``.Dired omogo�a izpis seznama datotek v imeniku (in po mo�nosti tudipodimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired jeopisav v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Dired``.Priro�nik opisuje tudi mnoge druge mo�nosti Emacsa.* ZAKLJU�EK-----------Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. �e bi radi samoza�asno sko�ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pastorite to z ukazom C-z.Ta u�benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem vEmacsu. �e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -prito�ite se!* RAZMNO�EVANJE IN RAZ�IRJANJE------------------------------Angle�ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnihbesedil, za�en�i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorniEmacs. V sloven壕ino ga je prevedel Primo� Peterlin.To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovorazmno�evanje in raz�irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006 Free Software Foundation, Inc. Dovoljeno je izdelovati in raz�irjati neokrnjene kopije tega spisa v kakr�nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku nadaljnje raz�irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. Pod pogoji iz prej�njega odstavka je dovoljeno raz�irjati spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, �e je jasno ozna�eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.Pogoji za razmno�evanje in raz�irjanje samega Emacsa so malo druga�ni,a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajtekopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatretiobstrukcionizem (,,lastni�tvo``) v programju tako, da uporabljate,pi�ete in delite prosto programje!;;; Local Variables:;;; coding: iso-latin-2;;; sentence-end-double-space: nil;;; End:;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6