Mercurial > emacs
changeset 82723:08c9f524bc0a
Move tutorials from etc/ to etc/tutorials/
| author | Glenn Morris <rgm@gnu.org> |
|---|---|
| date | Wed, 22 Aug 2007 07:41:15 +0000 |
| parents | 06136b71f839 |
| children | 3e342b7c26dc |
| files | etc/tutorials/TUTORIAL.sl |
| diffstat | 1 files changed, 1140 insertions(+), 0 deletions(-) [+] |
line wrap: on
line diff
--- /dev/null Thu Jan 01 00:00:00 1970 +0000 +++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl Wed Aug 22 07:41:15 2007 +0000 @@ -0,0 +1,1140 @@ +Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu. + +Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni +CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju +vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi: + + C-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko + vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno + tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. + M-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali + ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT + ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem + pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>. + +Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). +V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih +znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: +<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>> +[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] +>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon), + da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite + hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to + napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona. + +Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta +kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran. + +Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po +datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z +ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v +(pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa +pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke +META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni). + +>> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. + + +* POVZETEK +---------- + +Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: + + C-v Premik se za cel zaslon naprej + M-v Premik se za cel zaslon nazaj + C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali + osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček + (znak v C-l je črka L, ne števka 1) + +>> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. + Vtipkajte C-l. + Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto. + +Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki +imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s +C-v in M-v pa deluje povsod. + + +* PREMIKANJE KAZALČKA +--------------------- + +Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa +pridemo do izbranega mesta na zaslonu? + +Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in +C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj, +znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni +kurzorskim tipkam: + + prejšnja vrstica, C-p + : + : + nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f + : + : + naslednja vrstica, C-n + +>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico + na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na + sredino zaslona. + +V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` +(prejšnji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F +kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste +uporabljali ves čas. + +>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice. + +>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat + pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini + vrstice. + +Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico +(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi +zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljučena z znakom za novo vrstico +(čeprav tega Emacs ne zahteva). + +>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se + mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je + ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. + +Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. + +>> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za + premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca + vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico. + +Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo +toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu +pravi ,,scrolling``. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na +katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. + +>> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte, + kaj se zgodi. + +Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za +celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b +pa za besedo nazaj. + +>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. + +Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v +belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b +deluje podobno, a v nasprotni smeri. + +>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in + C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali + med besedami. + +Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na +drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad +enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control +nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice +ipd.). + +Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e +premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na +začetek oz. konec stavka. + +>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. + Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. + +Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se +premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje +enega in drugega po svoje naravno. + +Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, točka. +Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu. + +Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki +po besedo in stavek: + + C-f Premik za znak naprej + C-b Premik za znak nazaj + + M-f Premik za besedo naprej + M-b Premik za besedo nazaj + + C-n Premik v naslednjo vrstico + C-p Premik v prejšnjo vrstico + + C-a Premik na začetek vrstice + C-e Premik na konec vrstice + + M-a Premik na začetek stavka + M-e Premik na konec stavka + +>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. + To so najpogosteje uporabljani ukazi. + +Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od), +ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga +premakne na konec datoteke. + +Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate +pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - +prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug +ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, +in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift. + +>> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika. + Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. + +>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika. + Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. + +Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po +zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b, +C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh +terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je +tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker +ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in +nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste +enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka. + +Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta +pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev +ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število, +kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša +tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in +namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno +tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker +deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je ,,prefiksni`` +argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša. + +Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej. + +>> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza + C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku. + +Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število +ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih +ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim +argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno. + +Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument, +premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u +8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. + +>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v + +To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi +premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. + +Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate +verjetno ob robu Emacsovega okna navpično pravokotno ploskev, +imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z +miško kliknete na drsnik. + +>> Postavite kazalec na vrh označenega območja na drsniku in pritisnite + srednji gumb na miški. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, + določeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. + +>> Medtem ko držite srednji gumb pritisnjen, premikajte miško gor in + dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko + premikate miško? + + +* ČE SE EMACS OBESI +------------------- + +Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z +ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo +predolgo, da bi se izvedli. + +Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni +argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti. + +>> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100, + zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je + premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali + s C-g. + +Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g. + + +* ONEMOGOČENI UKAZI +------------------- + +Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogočenih``, da bi jih +začetniki ne izvedli po nesreči. + +Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z +obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga +res želite izvesti. + +Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor +na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na +vprašanje odgovorite z ,n`. + +>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz), + zatem na vprašanje odgovorite n. + + +* OKNA +------ + +Emacs lahko prikaže več oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo +razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali +le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoč ali +pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je: + + C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). + +To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel +zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre. + +>> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l +>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. + Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu, + ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? + +>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. + +Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz +sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta +ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, +delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se +začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki. + + +* VRIVANJE IN BRISANJE +---------------------- + +Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite +kazalček na željeno mesto in začnite tipkati. Znake, ki jih lahko +vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in +jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za +skok v novo vrstico. + +Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko +<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate +za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka +vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je označena z "Backspace", +"Delete" ali "Del". + +Če imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj +vas ne zmede, če imate poleg tega še tipko "Delete" - <Delback> je +"Backspace". + +Splošno <Delback> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem +kazalčka. + +>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobrišite. + Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika + tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija. + +Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji +vrstici na zaslonu. Obrnjena poševnica (znak ,\`) ali v grafičnih +okoljih zavita puščica ob desnem robu označuje vrstico, ki se +nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. + +>> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in + še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. + +>> S tipko <Delback> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega + več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji + vrstici je izginil. + +Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem, +ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo +nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v +več zaslonskih vrstic. + +>> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delback>. To + združi vrstico s prejšnjo. + +>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo + vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. + +Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se +izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev +običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo. + +>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * + +Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate +in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek +ukazov za brisanje: + + <Delback> pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od + oznake za kazalček) + C-d pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako + za kazalček) + + M-<Delback> pobriše besedo tik pred kazalčkom + M-d pobriše besedo tik za kazalčkom + + C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice + M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka + +Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz +besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter +M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela +C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne +moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na +vrstice, drugi na stavke. + +Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega +področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo +izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je +preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na +drug konec področja, ki ga želite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem +ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. + +>> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji + odstavek. +>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo "Mark set" (slov. Oznaka + postavljena) na dnu ekrana. +>> Premaknite kazalček na črko V v "postavimo" v drugi vrstici istega + odstavka. +>> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do + črke V. + +Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, +pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko +prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splošno ukazi, ki +lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko besedila), shranijo +pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo posamezni znak, ali samo +prazne vrstice in presledke, pa ne. + +>> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da + pobrišete vsebino vrstice. +>> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico. + +Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še +vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za +eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo +drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj +ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj +drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k. + +Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- +potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam +je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa +na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi +datoteki. Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v +delovnem področju povečterjeno. + +Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y. + +>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. + +Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo +shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. + +>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. + +Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: + +>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol + in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele + besedila? + +Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar +ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje +pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do +njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano +besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim +besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno +prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi +ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo +ostalo, kamor ste ga odložili. + +Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej +spet na zadnje pobrisano besedilo. + +>> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še + eno vrstico. + Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. + Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. + Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na + zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje + pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu + M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev. + + +* PREKLIC UKAZA (UNDO) +---------------------- + +Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko +besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne +C-x u zadnjo spremembo besedila; če ukaz ponovimo, prekličemo še +predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev seže še eno +spremembo globlje v zgodovino. + +Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema +izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu +(npr. premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih +znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki +bi jih morali vtipkati. + +>> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-x u. + +C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot +s C-x u, ga je pa lažje odtipkati, če morate ukaz ponoviti večkrat +zaporedoma. Težava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni +povsem očitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen še kot C-x u. Na +nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko držimo +pritisnjeno tipko CONTROL. + +Če podamo ukazu C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, kot če +bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. + +Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete, +enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem +besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom +C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. + + +* DATOTEKE +---------- + +Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v +datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, +ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da +na disku ,,poiščemo`` (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati +(pravimo tudi, da ,,obiščemo`` datoteko). + +Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je +bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa +spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo +(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi +nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne +želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, +lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko +že shranili na disk. + +V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne in +konča z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del +zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to +,,TUTORIAL``, vaša delovna kopija učbenika Emacsa. Ko boste poiskali +kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. + +Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero +datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v +tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz + + C-x C-f (poišči datoteko) + +vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v +vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni +vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj +pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če +ste se na primer pri tipkanju zmotili. + +Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v +pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g. + +>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je + zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je + uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. + +Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se +požene ukaz C-x C-f in poišče iskano datoteko. Pogovorni vmesnik +izgine, ko je ukaz izveden. + +Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko +dopolnjujete, urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite, +da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: + + C-x C-s (shrani datoteko) + +Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na +disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako +da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega +razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. + +Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje +pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne +izgubite veliko. + +>> Vtipkajte C-x C-s, s čimer boste shranili svojo kopijo tega + učbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote + ...TUTORIAL``. + +Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in +tako ne boste videli, da Emacs še kaj izpiše. To je znak, da je +operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za +prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon +,,odmrznete`` z ukazom C-q. Če je vaš sistem eden takih, si za nasvet, +kako rešiti to nevšečnost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to +Incremental Search`` v priročniku za Emacs. + +Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali +popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z +Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom, +ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo +Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na +že obstoječi datoteki. + + +* DELOVNA PODROČJA +------------------ + +Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva +ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z +ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. + +>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f + bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in + shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se + vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>. + +Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem +področju`` (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo +novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo +z ukazom: + + C-x C-b Seznam delovnih področij. + +>> Poskusite C-x C-b zdaj. + +Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše +tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki +ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega +področja. + +>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij. + +Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih +trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če +želite popravljati drugo delovno področje, morate ,,preklopiti`` +nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni +datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno ,,obiščete`` +(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z +ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja. + +>> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s čimer se vrnete v delovno področje + ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej + odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s čimer se vrnete + nazaj v ta učbenik. + +Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez +poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga +prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij. + +Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del +kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo +nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``, na primer, je že eno +takih. To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz +C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Tudi delovno področje +,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporočila, ki +jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na dnu zaslona. + +>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje + s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako + vrnite v učbenik. + +Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to +ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na +delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali +spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na +področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo +udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi +bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x +C-s. Namesto tega imamo: + + C-x s Shrani nekatera delovna področja + +Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena, +odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno +področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti. + + +* RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV +------------------------ + +Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na +razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. +eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je: + + C-x Znakovna razširitev (angl. Character eXtend). + Sledi mu en sam znak. + M-x Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime + ukaza. + +Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako +pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega +nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s +katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu +povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x +C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene +datoteke). + +Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi +nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. + +Na sistemih, ki to dopuščajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno +lupino, a ga ne konča - če uporabljate ukazno lupino C, se lahko +vrnete z ukazom ,fg` ali splošneje z ukazom ,,%emacs``. + +Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko +poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem +primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini +je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. + +Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je +tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za +delo s pošto ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj +napraviti z začasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, +če se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v +Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. + +Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: + + C-x C-f Poišči datoteko. + C-x C-s Shrani datoteko. + C-x C-b Prikaži seznam delovnih področij. + C-x C-c Končaj Emacs. + C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. + C-x u Preklic zadnjega ukaza. + +Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj +poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden +takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en +niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem +vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga +želite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte +samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska +tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani +tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>. + +Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite +zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej +vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return. + +>> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem + vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>. + + Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede + z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo + ,,spremenila``. + + +* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE +-------------------------- + +Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene, +če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, +Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih +urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po +znaku ,#` na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala +,,hello.c``, se avtomatično shranjena datoteka imenuje +,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena +datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše. + +Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično +shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime +datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x +recover file<Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return> +za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov. + + +* ODZIVNO PODROČJE +------------------ + +Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici +na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano. + + +* STATUSNA VRSTICA +------------------ + +Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno +nekaj podobnega kot: + +--:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- + +V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga +urejate. + +Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo +poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN +odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo +namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, če je +zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete, +tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. + +Črka L in številke za njo kažejo položaj še drugače, kot zaporedno +številko vrstice, v kateri je kazalček. + +Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali. +Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, +so samo črtice. + +Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela +Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste +sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major +mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih +so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju +besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način, +njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše +Fundamental. + +Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, +denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak +programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, +mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni +način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni +način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način +Fundamental. + +Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na +primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text). +>> Vtipkajte M-x text mode<Return>. + +Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne +spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za +dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je +obravnaval kot meje med besedami. + +Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina +ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to počnejo na različen način. + +Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m. + +>> Uporabite C-u C-v enkrat ali večkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu + vrha zaslona. +>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje + od osnovnega (Fundamental). +>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. + +Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi +podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih +načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko +aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno +od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina, +en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov. + +Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto +Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na +presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. + +Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je +vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x +auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo +(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. + +>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem začnite tipkati + "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil + vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj + Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. + +Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko +spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni +argument. + +>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte + nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20 + znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. + +Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa, +kadar popravljate že napisan odstavek. +Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam +znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q). + +>> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q. + + +* ISKANJE +--------- + +Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (zaporedje znakov ali besed), +naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za +premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer je +našel iskani niz. + +Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugačno od tistega, ki ste ga +navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje +odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. + +Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za +iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip! + +Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik +v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju +in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje. + +>> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo + ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj + se je zgodilo s kazalčkom. +>> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``. +>> Šestkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalček. +>> Končajte iskanje s tipko <Return>. + +Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša +poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete +naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalček``, samo še enkrat +pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da +iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. + +OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran +zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in +ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi +ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na +C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental +Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo. + +Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili, +da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne +nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer, +predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na +mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delback>, boste +s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček +postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še +,a`. + +Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak +(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), +se iskanje prekine. + +C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in +išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke, +namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja +tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. + + +* VEČ OKEN NA ZASLONU +--------------------- + +Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken +na ekranu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. + +>> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji + znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) +>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. + V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem + oknu. +>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. + (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). +>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalček v + spodnje okno. +>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. + Zgornje okno še vedno kaže ta navodila. +>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na + mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno. + +Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje +v oknu je ostal kazalček, samo trenutno aktivno okno pa kazalček tudi +v resnici prikaže. Vsi običajni ukazi za urejanje, ki smo se jih +naučili, veljajo za aktivno okno. + +Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, +drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Kazalček ostaja ves čas v oknu, +v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko +premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. + +C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na +PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni +tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od +tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko +pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). + +Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META +in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej +pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v +ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, +kot sta CONTROL in META. + +>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. + +(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili +zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot ,,Obdrži samo eno okno, in +sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) + +Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem +oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega +okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo +datoteko. + +Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki: + +>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših + datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana + datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo + okno. + +>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da + zaprete spodnje okno. + + +* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA +---------------------------- + +Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi ,,rekurzivni nivo +urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji +oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli +[(Fundamental)] namesto (Fundamental). + +Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To +zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi +za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. + +>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte + ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. + +Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g +prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. + + +* DODATNA POMOČ +--------------- + +V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete +Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to +zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih +koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene +veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h +(h kot ,,help``, pomoč). + +Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč +želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo +povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste +si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g. + +(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni +dobro, in v takem primeru se pritožite sistemskemu vzdrževalcu. Medtem +pa, če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, namesto tega +poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.) + +Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem +pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal +kratek opis ukaza. + +>> Vtipkajte C-h c C-p. + Izpiše se nekaj takega kot + + C-p runs the command previous-line + +Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij +uporabljamo, kadar pišemo prilagoditve in razširitve Emacsa. Ker pa so +navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija +počne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z +ukazom že kdaj srečali. + +Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, +ali, če nimate tipke META, <Esc>v. + +Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. + +>> Vtipkajte C-h k C-p. + +To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem +z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna +z pomočjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko +urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste +končali. + +Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč: + + C-h f Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime + funkcije. + +>> Poskusite C-h f previous-line<Return>. + To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. + +Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi +lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime +spremenljivke. + + C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal + vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te + ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih + bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno + zaporedje, s katerim dosežete isti učinek. + +>> Vtipkajte C-h a file<Return>. + +To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo +,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše +tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in +write-file. + +>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite + nekajkrat. + +>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo. + + C-h i Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke + "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno + področje, imenovano "info". V njem lahko prebirate + priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z + ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za + urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste + uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na + vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih + ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega + berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš + glavni vir dokumentacije. + + +* DRUGE MOŽNOSTI +---------------- + +Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi +natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help +ali vtipkajte F10 h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč, +sta samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj +tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. + +Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj +tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*, +je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil +preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje je +opisano v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Completion``. + +Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi +podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), +preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je +opisav v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Dired``. + +Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa. + + +* ZAKLJUČEK +----------- + +Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Če bi radi samo +začasno skočili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa +storite to z ukazom C-z. + +Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v +Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - +pritožite se! + + +* RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE +------------------------------ + +Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih +besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni +Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin. + +To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo +razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: + +Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004, + 2005, 2006, 2007 Free Software Foundation, Inc. + + Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa + v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o + avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku + nadaljnje razširjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. + + Pod pogoji iz prejšnjega odstavka je dovoljeno razširjati + spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, če je jasno + označeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. + +Pogoji za razmnoževanje in razširjanje samega Emacsa so malo drugačni, +a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte +kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti +obstrukcionizem (,,lastništvo``) v programju tako, da uporabljate, +pišete in delite prosto programje! + +;;; Local Variables: +;;; coding: iso-latin-2 +;;; sentence-end-double-space: nil +;;; End: + +;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6