changeset 82700:62a348bceede

Move tutorials from etc/ to etc/tutorials/
author Glenn Morris <rgm@gnu.org>
date Wed, 22 Aug 2007 07:37:37 +0000
parents 7010f2a7ee6b
children f3d3bfc20897
files etc/TUTORIAL.sl
diffstat 1 files changed, 0 insertions(+), 1140 deletions(-) [+]
line wrap: on
line diff
--- a/etc/TUTORIAL.sl	Wed Aug 22 07:37:31 2007 +0000
+++ /dev/null	Thu Jan 01 00:00:00 1970 +0000
@@ -1,1140 +0,0 @@
-Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu.
-
-Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
-CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
-vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi:
-
- C-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
- 	  vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno
- 	  tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
- M-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
- 	  ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT
- 	  ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
- 	  pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>.
-
-Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
-V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih
-znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
-<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
-[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon),
-	da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
-	hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
-	napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona.
-
-Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta
-kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran.
-
-Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
-datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
-ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
-(pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa
-pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke
-META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni).
-
->>  Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
-
-
-* POVZETEK
-----------
-
-Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
-
-	C-v	Premik se za cel zaslon naprej
-	M-v	Premik se za cel zaslon nazaj
-	C-l	Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
-		 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček
-		 (znak v C-l je črka L, ne števka 1)
-
->> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
-   Vtipkajte C-l.
-   Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
-
-Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
-imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
-C-v in M-v pa deluje povsod.
-
-
-* PREMIKANJE KAZALČKA
----------------------
-
-Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
-pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
-
-Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
-C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj,
-znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni
-kurzorskim tipkam:
-
-			  prejšnja vrstica, C-p
-				  :
-				  :
-       nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f
-				  :
-				  :
-			  naslednja vrstica, C-n
-
->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico
-   na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
-   sredino zaslona.
-
-V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
-(prejšnji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
-kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste
-uporabljali ves čas.
-
->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice.
-
->> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
-   pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini
-   vrstice.
-
-Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico
-(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
-zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljučena z znakom za novo vrstico
-(čeprav tega Emacs ne zahteva).
-
->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se
-   mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je
-   ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
-
-Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
-
->> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za
-   premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
-   vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico.
-
-Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
-toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu
-pravi ,,scrolling``. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na
-katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
-
->> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte,
-   kaj se zgodi.
-
-Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za
-celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b
-pa za besedo nazaj.
-
->> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
-
-Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v
-belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
-deluje podobno, a v nasprotni smeri.
-
->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in
-   C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali
-   med besedami.
-
-Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
-drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad
-enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
-nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
-ipd.).
-
-Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
-premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
-začetek oz. konec stavka.
-
->> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
-   Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
-
-Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se
-premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje
-enega in drugega po svoje naravno.
-
-Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, točka.
-Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu.
-
-Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki
-po besedo in stavek:
-
-	C-f	Premik za znak naprej
-	C-b	Premik za znak nazaj
-
-	M-f	Premik za besedo naprej
-	M-b	Premik za besedo nazaj
-
-	C-n	Premik v naslednjo vrstico
-	C-p	Premik v prejšnjo vrstico
-
-	C-a	Premik na začetek vrstice
-	C-e	Premik na konec vrstice
-
-	M-a	Premik na začetek stavka
-	M-e	Premik na konec stavka
-
->> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
-   To so najpogosteje uporabljani ukazi.
-
-Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od),
-ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga
-premakne na konec datoteke.
-
-Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
-pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
-prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
-ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
-in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift.
-
->> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika.
-   Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
-
->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika.
-   Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
-
-Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po
-zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b,
-C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh
-terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
-tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
-ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
-nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
-enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka.
-
-Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta
-pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev
-ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število,
-kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša
-tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
-namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno
-tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker
-deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je ,,prefiksni``
-argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša.
-
-Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej.
-
->> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza
-   C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku.
-
-Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število
-ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
-ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
-argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno.
-
-Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument,
-premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
-8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
-
->> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
-
-To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi
-premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
-
-Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
-verjetno ob robu Emacsovega okna navpično pravokotno ploskev,
-imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
-miško kliknete na drsnik.
-
->> Postavite kazalec na vrh označenega območja na drsniku in pritisnite
-   srednji gumb na miški. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
-   določeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
-
->> Medtem ko držite srednji gumb pritisnjen, premikajte miško gor in
-   dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
-   premikate miško?
-
-
-* ČE SE EMACS OBESI
--------------------
-
-Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z
-ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
-predolgo, da bi se izvedli.
-
-Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni
-argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti.
-
->> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100,
-   zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je
-   premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali
-   s C-g.
-
-Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
-
-
-* ONEMOGOČENI UKAZI
--------------------
-
-Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogočenih``, da bi jih
-začetniki ne izvedli po nesreči.
-
-Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
-obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga
-res želite izvesti.
-
-Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
-na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na
-vprašanje odgovorite z ,n`.
-
->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz),
-   zatem na vprašanje odgovorite n.
-
-
-* OKNA
-------
-
-Emacs lahko prikaže več oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
-razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
-le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoč ali
-pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je:
-
-	C-x 1   Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
-
-To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel
-zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre.
-
->> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
-   Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu,
-   ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
-
->> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
-
-Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz
-sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
-ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
-delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
-začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki.
-
-
-* VRIVANJE IN BRISANJE
-----------------------
-
-Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
-kazalček na željeno mesto in začnite tipkati. Znake, ki jih lahko
-vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
-jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
-skok v novo vrstico.
-
-Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko
-<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
-za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
-vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je označena z "Backspace",
-"Delete" ali "Del".
-
-Če imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
-vas ne zmede, če imate poleg tega še tipko "Delete" - <Delback> je
-"Backspace".
-
-Splošno <Delback> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem
-kazalčka.
-
->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobrišite.
-   Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
-   tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija.
-
-Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
-vrstici na zaslonu. Obrnjena poševnica (znak ,\`) ali v grafičnih
-okoljih zavita puščica ob desnem robu označuje vrstico, ki se
-nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
-
->> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in
-   še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
-
->> S tipko <Delback> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
-   več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
-   vrstici je izginil.
-
-Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem,
-ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo.  Če bo
-nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v
-več zaslonskih vrstic.
-
->> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delback>. To
-   združi vrstico s prejšnjo.
-
->> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
-   vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
-
-Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se
-izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev
-običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo.
-
->> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
-
-Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate
-in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
-ukazov za brisanje:
-
-	<Delback>    pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
-	             oznake za kazalček)
-	C-d   	     pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako
-		     za kazalček)
-
-	M-<Delback>  pobriše besedo tik pred kazalčkom
-	M-d	     pobriše besedo tik za kazalčkom
-
-	C-k          zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice
-	M-k          zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka
-
-Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz
-besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
-M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
-C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
-moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
-vrstice, drugi na stavke.
-
-Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
-področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo
-izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
-preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na
-drug konec področja, ki ga želite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
-ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
-
->> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji
-   odstavek.
->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo "Mark set" (slov. Oznaka
-   postavljena) na dnu ekrana.
->> Premaknite kazalček na črko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
-   odstavka.
->> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do
-   črke V.
-
-Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
-pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
-prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splošno ukazi, ki
-lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko besedila), shranijo
-pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo posamezni znak, ali samo
-prazne vrstice in presledke, pa ne.
-
->> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
-   pobrišete vsebino vrstice.
->> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico.
-
-Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še
-vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za
-eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo
-drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
-ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
-drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k.
-
-Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl.  ,,yank`` --
-potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
-je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
-na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
-datoteki. Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v
-delovnem področju povečterjeno.
-
-Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y.
-
->> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
-
-Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
-shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
-
->> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
-
-Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
-
->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol
-   in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
-   besedila?
-
-Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
-ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje
-pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do
-njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
-besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
-besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno
-prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi
-ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
-ostalo, kamor ste ga odložili.
-
-Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej
-spet na zadnje pobrisano besedilo.
-
->> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še
-   eno vrstico.
-   Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
-   Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
-   Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
-   zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje
-   pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu
-   M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev.
-
-
-* PREKLIC UKAZA (UNDO)
-----------------------
-
-Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
-besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
-C-x u zadnjo spremembo besedila; če ukaz ponovimo, prekličemo še
-predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev seže še eno
-spremembo globlje v zgodovino.
-
-Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema
-izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
-(npr. premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
-znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
-bi jih morali vtipkati.
-
->> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-x u.
-
-C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza.  Deluje enako kot
-s C-x u, ga je pa lažje odtipkati, če morate ukaz ponoviti večkrat
-zaporedoma. Težava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
-povsem očitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen še kot C-x u. Na
-nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko držimo
-pritisnjeno tipko CONTROL.
-
-Če podamo ukazu C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, kot če
-bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
-
-Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete,
-enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
-besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
-C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
-
-
-* DATOTEKE
-----------
-
-Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
-datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
-ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
-na disku ,,poiščemo`` (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati
-(pravimo tudi, da ,,obiščemo`` datoteko).
-
-Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
-bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
-spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
-(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi
-nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne
-želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
-lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko
-že shranili na disk.
-
-V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne in
-konča z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
-zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
-,,TUTORIAL``, vaša delovna kopija učbenika Emacsa.  Ko boste poiskali
-kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
-
-Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
-datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
-tem primeru je argument ime datoteke).  Ko vtipkate ukaz
-
-	C-x C-f   (poišči datoteko)
-
-vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
-vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni
-vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
-pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če
-ste se na primer pri tipkanju zmotili.
-
-Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
-pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g.
-
->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je
-   zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
-   uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
-
-Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
-požene ukaz C-x C-f in poišče iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
-izgine, ko je ukaz izveden.
-
-Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
-dopolnjujete, urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite,
-da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
-
-	C-x C-s   (shrani datoteko)
-
-Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na
-disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
-da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
-razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
-
-Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje
-pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne
-izgubite veliko.
-
->> Vtipkajte C-x C-s, s čimer boste shranili svojo kopijo tega
-   učbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
-   ...TUTORIAL``.
-
-Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
-tako ne boste videli, da Emacs še kaj izpiše. To je znak, da je
-operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
-prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
-,,odmrznete`` z ukazom C-q. Če je vaš sistem eden takih, si za nasvet,
-kako rešiti to nevšečnost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
-Incremental Search`` v priročniku za Emacs.
-
-Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali
-popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z
-Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom,
-ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo
-Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na
-že obstoječi datoteki.
-
-
-* DELOVNA PODROČJA
-------------------
-
-Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
-ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z
-ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
-
->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
-   bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
-   shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se
-   vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
-
-Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
-področju`` (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
-novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo
-z ukazom:
-
-	C-x C-b   Seznam delovnih področij.
-
->> Poskusite C-x C-b zdaj.
-
-Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše
-tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
-ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega
-področja.
-
->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij.
-
-Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih
-trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če
-želite popravljati drugo delovno področje, morate ,,preklopiti``
-nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni
-datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno ,,obiščete``
-(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z
-ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja.
-
->> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s čimer se vrnete v delovno področje
-   ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
-   odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s čimer se vrnete
-   nazaj v ta učbenik.
-
-Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez
-poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga
-prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij.
-
-Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
-kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo
-nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``, na primer, je že eno
-takih. To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
-C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Tudi delovno področje
-,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporočila, ki
-jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na dnu zaslona.
-
->> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje
-   s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
-   vrnite v učbenik.
-
-Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
-ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
-delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
-spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na
-področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
-udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi
-bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
-C-s. Namesto tega imamo:
-
-	C-x s     Shrani nekatera delovna področja
-
-Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena,
-odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
-področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti.
-
-
-* RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV
-------------------------
-
-Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na
-razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
-eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je:
-
-	C-x	Znakovna razširitev (angl. Character eXtend).
-		Sledi mu en sam znak.
-	M-x	Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
-		ukaza.
-
-Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
-pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega
-nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s
-katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu
-povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
-C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
-datoteke).
-
-Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi
-nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
-
-Na sistemih, ki to dopuščajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
-lupino, a ga ne konča - če uporabljate ukazno lupino C, se lahko
-vrnete z ukazom ,fg` ali splošneje z ukazom ,,%emacs``.
-
-Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
-poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
-primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
-je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
-
-Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je
-tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za
-delo s pošto ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
-napraviti z začasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
-če se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
-Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
-
-Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
-
-	C-x C-f		Poišči datoteko.
-	C-x C-s		Shrani datoteko.
-	C-x C-b		Prikaži seznam delovnih področij.
-	C-x C-c		Končaj Emacs.
-	C-x 1		Zapri vsa okna razen enega.
-	C-x u		Preklic zadnjega ukaza.
-
-Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj
-poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela.  Eden
-takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
-niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem
-vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
-želite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
-samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
-tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
-tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
-
-Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite
-zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
-vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return.
-
->> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
-   vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
-
-   Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
-   z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
-   ,,spremenila``.
-
-
-* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE
---------------------------
-
-Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene,
-če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
-Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih
-urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
-znaku ,#` na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala
-,,hello.c``, se avtomatično shranjena datoteka imenuje
-,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena
-datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše.
-
-Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično
-shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime
-datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
-recover file<Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return>
-za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov.
-
-
-* ODZIVNO PODROČJE
-------------------
-
-Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
-na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano.
-
-
-* STATUSNA VRSTICA
-------------------
-
-Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno
-nekaj podobnega kot:
-
---:** TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------
-
-V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
-urejate.
-
-Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
-poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN
-odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo
-namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, če je
-zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete,
-tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
-
-Črka L in številke za njo kažejo položaj še drugače, kot zaporedno
-številko vrstice, v kateri je kazalček.
-
-Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali.
-Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
-so samo črtice.
-
-Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela
-Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste
-sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major
-mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih
-so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
-besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način,
-njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše
-Fundamental.
-
-Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
-denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
-programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
-mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni
-način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
-način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način
-Fundamental.
-
-Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na
-primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text).
->> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
-
-Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne
-spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za
-dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je
-obravnaval kot meje med besedami.
-
-Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina
-ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to počnejo na različen način.
-
-Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m.
-
->> Uporabite C-u C-v enkrat ali večkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu
-   vrha zaslona.
->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje
-   od osnovnega (Fundamental).
->> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
-
-Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi
-podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih
-načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko
-aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno
-od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina,
-en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov.
-
-Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
-Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na
-presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
-
-Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
-vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
-auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
-(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
-
->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem začnite tipkati
-   "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
-   vrstico na dve.  Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
-   Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
-
-Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
-spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni
-argument.
-
->> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
-   nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20
-   znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
-
-Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa,
-kadar popravljate že napisan odstavek.
-Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam
-znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q).
-
->> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q.
-
-
-* ISKANJE
----------
-
-Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
-naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
-premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer je
-našel iskani niz.
-
-Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugačno od tistega, ki ste ga
-navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
-odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
-
-Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
-iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip!
-
-Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
-v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
-in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje.
-
->> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo
-   ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj
-   se je zgodilo s kazalčkom.
->> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``.
->> Šestkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalček.
->> Končajte iskanje s tipko <Return>.
-
-Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša
-poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete
-naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalček``, samo še enkrat
-pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da
-iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
-
-OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
-zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
-ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
-ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
-C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
-Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo.
-
-Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
-da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne
-nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer,
-predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na
-mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delback>, boste
-s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček
-postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še
-,a`.
-
-Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
-(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
-se iskanje prekine.
-
-C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in
-išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke,
-namesto C-s vtipkamo C-r.  Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
-tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
-
-
-* VEČ OKEN NA ZASLONU
----------------------
-
-Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken
-na ekranu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu.
-
->> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
-   znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
->> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
-   V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem
-   oknu.
->> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
-   (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalček v
-   spodnje okno.
->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
-   Zgornje okno še vedno kaže ta navodila.
->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na
-   mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno.
-
-Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
-v oknu je ostal kazalček, samo trenutno aktivno okno pa kazalček tudi
-v resnici prikaže. Vsi običajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
-naučili, veljajo za aktivno okno.
-
-Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
-drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Kazalček ostaja ves čas v oknu,
-v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
-premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
-
-C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na
-PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni
-tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
-tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko
-pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
-
-Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META
-in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
-pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
-ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
-kot sta CONTROL in META.
-
->> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
-
-(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
-zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot ,,Obdrži samo eno okno, in
-sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
-
-Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem
-oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega
-okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
-datoteko.
-
-Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki:
-
->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših
-   datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana
-   datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo
-   okno.
-
->> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
-   zaprete spodnje okno.
-
-
-* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
-----------------------------
-
-Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi ,,rekurzivni nivo
-urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
-oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli
-[(Fundamental)] namesto (Fundamental).
-
-Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To
-zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
-za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
-
->> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
-   ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
-
-Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
-prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
-
-
-* DODATNA POMOČ
----------------
-
-V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete
-Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to
-zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih
-koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene
-veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
-(h kot ,,help``, pomoč).
-
-Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč
-želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
-povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste
-si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g.
-
-(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
-dobro, in v takem primeru se pritožite sistemskemu vzdrževalcu. Medtem
-pa, če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, namesto tega
-poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
-
-Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
-pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
-kratek opis ukaza.
-
->> Vtipkajte C-h c C-p.
-   Izpiše se nekaj takega kot
-
-	C-p runs the command previous-line
-
-Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
-uporabljamo, kadar pišemo prilagoditve in razširitve Emacsa. Ker pa so
-navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
-počne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z
-ukazom že kdaj srečali.
-
-Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
-ali, če nimate tipke META, <Esc>v.
-
-Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
-
->> Vtipkajte C-h k C-p.
-
-To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem
-z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
-z pomočjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
-urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste
-končali.
-
-Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč:
-
-   C-h f	Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime
-		funkcije.
-
->> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
-   To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
-
-Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
-lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
-spremenljivke.
-
-   C-h a	 Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal
-		 vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te
-		 ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih
-		 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
-		 zaporedje, s katerim dosežete isti učinek.
-
->> Vtipkajte C-h a file<Return>.
-
-To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
-,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše
-tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
-write-file.
-
->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite
-   nekajkrat.
-
->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo.
-
-   C-h i         Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
-		 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
-		 področje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
-		 priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z
-		 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za
-		 urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste
-		 uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
-		 vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih
-		 ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega
-		 berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš
-		 glavni vir dokumentacije.
-
-
-* DRUGE MOŽNOSTI
-----------------
-
-Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi
-natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
-ali vtipkajte F10 h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč,
-sta samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
-tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
-
-Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj
-tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*,
-je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
-preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje je
-opisano v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
-
-Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi
-podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
-preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
-opisav v sistemu Info  v priročniku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
-
-Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa.
-
-
-* ZAKLJUČEK
------------
-
-Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Če bi radi samo
-začasno skočili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
-storite to z ukazom C-z.
-
-Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
-Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
-pritožite se!
-
-
-* RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE
-------------------------------
-
-Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
-besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
-Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin.
-
-To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
-razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
-
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004,
-   2005, 2006, 2007  Free Software Foundation, Inc.
-
-   Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa
-   v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
-   avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
-   nadaljnje razširjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
-
-   Pod pogoji iz prejšnjega odstavka je dovoljeno razširjati
-   spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, če je jasno
-   označeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
-
-Pogoji za razmnoževanje in razširjanje samega Emacsa so malo drugačni,
-a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
-kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
-obstrukcionizem (,,lastništvo``) v programju tako, da uporabljate,
-pišete in delite prosto programje!
-
-;;; Local Variables:
-;;; coding: iso-latin-2
-;;; sentence-end-double-space: nil
-;;; End:
-
-;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6