Mercurial > emacs
changeset 82700:62a348bceede
Move tutorials from etc/ to etc/tutorials/
| author | Glenn Morris <rgm@gnu.org> |
|---|---|
| date | Wed, 22 Aug 2007 07:37:37 +0000 |
| parents | 7010f2a7ee6b |
| children | f3d3bfc20897 |
| files | etc/TUTORIAL.sl |
| diffstat | 1 files changed, 0 insertions(+), 1140 deletions(-) [+] |
line wrap: on
line diff
--- a/etc/TUTORIAL.sl Wed Aug 22 07:37:31 2007 +0000 +++ /dev/null Thu Jan 01 00:00:00 1970 +0000 @@ -1,1140 +0,0 @@ -Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu. - -Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni -CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju -vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi: - - C-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko - vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno - tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. - M-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali - ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT - ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem - pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>. - -Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). -V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih -znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: -<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>> -[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] ->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon), - da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite - hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to - napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona. - -Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta -kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran. - -Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po -datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z -ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v -(pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa -pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke -META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni). - ->> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. - - -* POVZETEK ----------- - -Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: - - C-v Premik se za cel zaslon naprej - M-v Premik se za cel zaslon nazaj - C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali - osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček - (znak v C-l je črka L, ne števka 1) - ->> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. - Vtipkajte C-l. - Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto. - -Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki -imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s -C-v in M-v pa deluje povsod. - - -* PREMIKANJE KAZALČKA ---------------------- - -Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa -pridemo do izbranega mesta na zaslonu? - -Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in -C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj, -znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni -kurzorskim tipkam: - - prejšnja vrstica, C-p - : - : - nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f - : - : - naslednja vrstica, C-n - ->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico - na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na - sredino zaslona. - -V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` -(prejšnji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F -kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste -uporabljali ves čas. - ->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice. - ->> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat - pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini - vrstice. - -Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico -(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi -zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljučena z znakom za novo vrstico -(čeprav tega Emacs ne zahteva). - ->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se - mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je - ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. - -Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. - ->> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za - premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca - vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico. - -Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo -toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu -pravi ,,scrolling``. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na -katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. - ->> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte, - kaj se zgodi. - -Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za -celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b -pa za besedo nazaj. - ->> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. - -Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v -belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b -deluje podobno, a v nasprotni smeri. - ->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in - C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali - med besedami. - -Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na -drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad -enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control -nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice -ipd.). - -Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e -premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na -začetek oz. konec stavka. - ->> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. - Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. - -Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se -premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje -enega in drugega po svoje naravno. - -Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, točka. -Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu. - -Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki -po besedo in stavek: - - C-f Premik za znak naprej - C-b Premik za znak nazaj - - M-f Premik za besedo naprej - M-b Premik za besedo nazaj - - C-n Premik v naslednjo vrstico - C-p Premik v prejšnjo vrstico - - C-a Premik na začetek vrstice - C-e Premik na konec vrstice - - M-a Premik na začetek stavka - M-e Premik na konec stavka - ->> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. - To so najpogosteje uporabljani ukazi. - -Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od), -ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga -premakne na konec datoteke. - -Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate -pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - -prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug -ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, -in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift. - ->> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika. - Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. - ->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika. - Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. - -Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po -zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b, -C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh -terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je -tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker -ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in -nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste -enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka. - -Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta -pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev -ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število, -kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša -tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in -namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno -tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker -deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je ,,prefiksni`` -argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša. - -Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej. - ->> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza - C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku. - -Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število -ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih -ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim -argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno. - -Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument, -premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u -8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. - ->> Poskusite zdaj C-u 8 C-v - -To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi -premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. - -Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate -verjetno ob robu Emacsovega okna navpično pravokotno ploskev, -imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z -miško kliknete na drsnik. - ->> Postavite kazalec na vrh označenega območja na drsniku in pritisnite - srednji gumb na miški. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, - določeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. - ->> Medtem ko držite srednji gumb pritisnjen, premikajte miško gor in - dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko - premikate miško? - - -* ČE SE EMACS OBESI -------------------- - -Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z -ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo -predolgo, da bi se izvedli. - -Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni -argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti. - ->> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100, - zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je - premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali - s C-g. - -Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g. - - -* ONEMOGOČENI UKAZI -------------------- - -Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogočenih``, da bi jih -začetniki ne izvedli po nesreči. - -Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z -obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga -res želite izvesti. - -Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor -na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na -vprašanje odgovorite z ,n`. - ->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz), - zatem na vprašanje odgovorite n. - - -* OKNA ------- - -Emacs lahko prikaže več oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo -razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali -le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoč ali -pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je: - - C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). - -To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel -zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre. - ->> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l ->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. - Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu, - ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? - ->> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. - -Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz -sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta -ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, -delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se -začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki. - - -* VRIVANJE IN BRISANJE ----------------------- - -Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite -kazalček na željeno mesto in začnite tipkati. Znake, ki jih lahko -vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in -jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za -skok v novo vrstico. - -Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko -<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate -za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka -vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je označena z "Backspace", -"Delete" ali "Del". - -Če imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj -vas ne zmede, če imate poleg tega še tipko "Delete" - <Delback> je -"Backspace". - -Splošno <Delback> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem -kazalčka. - ->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobrišite. - Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika - tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija. - -Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji -vrstici na zaslonu. Obrnjena poševnica (znak ,\`) ali v grafičnih -okoljih zavita puščica ob desnem robu označuje vrstico, ki se -nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. - ->> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in - še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. - ->> S tipko <Delback> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega - več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji - vrstici je izginil. - -Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem, -ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo -nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v -več zaslonskih vrstic. - ->> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delback>. To - združi vrstico s prejšnjo. - ->> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo - vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. - -Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se -izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev -običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo. - ->> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * - -Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate -in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek -ukazov za brisanje: - - <Delback> pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od - oznake za kazalček) - C-d pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako - za kazalček) - - M-<Delback> pobriše besedo tik pred kazalčkom - M-d pobriše besedo tik za kazalčkom - - C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice - M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka - -Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz -besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter -M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela -C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne -moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na -vrstice, drugi na stavke. - -Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega -področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo -izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je -preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na -drug konec področja, ki ga želite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem -ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. - ->> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji - odstavek. ->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo "Mark set" (slov. Oznaka - postavljena) na dnu ekrana. ->> Premaknite kazalček na črko V v "postavimo" v drugi vrstici istega - odstavka. ->> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do - črke V. - -Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, -pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko -prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splošno ukazi, ki -lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko besedila), shranijo -pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo posamezni znak, ali samo -prazne vrstice in presledke, pa ne. - ->> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da - pobrišete vsebino vrstice. ->> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico. - -Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še -vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za -eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo -drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj -ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj -drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k. - -Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- -potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam -je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa -na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi -datoteki. Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v -delovnem področju povečterjeno. - -Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y. - ->> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. - -Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo -shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. - ->> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. - -Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: - ->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol - in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele - besedila? - -Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar -ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje -pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do -njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano -besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim -besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno -prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi -ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo -ostalo, kamor ste ga odložili. - -Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej -spet na zadnje pobrisano besedilo. - ->> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še - eno vrstico. - Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. - Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. - Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na - zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje - pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu - M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev. - - -* PREKLIC UKAZA (UNDO) ----------------------- - -Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko -besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne -C-x u zadnjo spremembo besedila; če ukaz ponovimo, prekličemo še -predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev seže še eno -spremembo globlje v zgodovino. - -Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema -izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu -(npr. premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih -znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki -bi jih morali vtipkati. - ->> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-x u. - -C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot -s C-x u, ga je pa lažje odtipkati, če morate ukaz ponoviti večkrat -zaporedoma. Težava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni -povsem očitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen še kot C-x u. Na -nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko držimo -pritisnjeno tipko CONTROL. - -Če podamo ukazu C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, kot če -bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. - -Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete, -enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem -besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom -C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. - - -* DATOTEKE ----------- - -Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v -datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, -ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da -na disku ,,poiščemo`` (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati -(pravimo tudi, da ,,obiščemo`` datoteko). - -Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je -bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa -spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo -(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi -nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne -želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, -lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko -že shranili na disk. - -V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne in -konča z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del -zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to -,,TUTORIAL``, vaša delovna kopija učbenika Emacsa. Ko boste poiskali -kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. - -Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero -datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v -tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz - - C-x C-f (poišči datoteko) - -vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v -vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni -vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj -pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če -ste se na primer pri tipkanju zmotili. - -Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v -pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g. - ->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je - zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je - uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. - -Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se -požene ukaz C-x C-f in poišče iskano datoteko. Pogovorni vmesnik -izgine, ko je ukaz izveden. - -Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko -dopolnjujete, urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite, -da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: - - C-x C-s (shrani datoteko) - -Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na -disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako -da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega -razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. - -Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje -pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne -izgubite veliko. - ->> Vtipkajte C-x C-s, s čimer boste shranili svojo kopijo tega - učbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote - ...TUTORIAL``. - -Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in -tako ne boste videli, da Emacs še kaj izpiše. To je znak, da je -operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za -prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon -,,odmrznete`` z ukazom C-q. Če je vaš sistem eden takih, si za nasvet, -kako rešiti to nevšečnost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to -Incremental Search`` v priročniku za Emacs. - -Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali -popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z -Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom, -ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo -Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na -že obstoječi datoteki. - - -* DELOVNA PODROČJA ------------------- - -Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva -ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z -ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. - ->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f - bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in - shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se - vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>. - -Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem -področju`` (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo -novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo -z ukazom: - - C-x C-b Seznam delovnih področij. - ->> Poskusite C-x C-b zdaj. - -Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše -tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki -ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega -področja. - ->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij. - -Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih -trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če -želite popravljati drugo delovno področje, morate ,,preklopiti`` -nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni -datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno ,,obiščete`` -(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z -ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja. - ->> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s čimer se vrnete v delovno področje - ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej - odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s čimer se vrnete - nazaj v ta učbenik. - -Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez -poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga -prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij. - -Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del -kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo -nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``, na primer, je že eno -takih. To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz -C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Tudi delovno področje -,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporočila, ki -jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na dnu zaslona. - ->> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje - s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako - vrnite v učbenik. - -Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to -ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na -delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali -spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na -področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo -udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi -bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x -C-s. Namesto tega imamo: - - C-x s Shrani nekatera delovna področja - -Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena, -odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno -področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti. - - -* RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV ------------------------- - -Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na -razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. -eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je: - - C-x Znakovna razširitev (angl. Character eXtend). - Sledi mu en sam znak. - M-x Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime - ukaza. - -Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako -pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega -nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s -katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu -povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x -C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene -datoteke). - -Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi -nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. - -Na sistemih, ki to dopuščajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno -lupino, a ga ne konča - če uporabljate ukazno lupino C, se lahko -vrnete z ukazom ,fg` ali splošneje z ukazom ,,%emacs``. - -Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko -poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem -primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini -je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. - -Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je -tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za -delo s pošto ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj -napraviti z začasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, -če se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v -Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. - -Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: - - C-x C-f Poišči datoteko. - C-x C-s Shrani datoteko. - C-x C-b Prikaži seznam delovnih področij. - C-x C-c Končaj Emacs. - C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. - C-x u Preklic zadnjega ukaza. - -Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj -poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden -takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en -niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem -vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga -želite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte -samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska -tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani -tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>. - -Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite -zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej -vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return. - ->> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem - vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>. - - Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede - z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo - ,,spremenila``. - - -* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE --------------------------- - -Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene, -če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, -Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih -urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po -znaku ,#` na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala -,,hello.c``, se avtomatično shranjena datoteka imenuje -,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena -datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše. - -Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično -shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime -datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x -recover file<Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return> -za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov. - - -* ODZIVNO PODROČJE ------------------- - -Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici -na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano. - - -* STATUSNA VRSTICA ------------------- - -Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno -nekaj podobnega kot: - ---:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- - -V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga -urejate. - -Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo -poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN -odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo -namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, če je -zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete, -tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. - -Črka L in številke za njo kažejo položaj še drugače, kot zaporedno -številko vrstice, v kateri je kazalček. - -Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali. -Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, -so samo črtice. - -Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela -Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste -sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major -mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih -so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju -besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način, -njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše -Fundamental. - -Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, -denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak -programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, -mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni -način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni -način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način -Fundamental. - -Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na -primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text). ->> Vtipkajte M-x text mode<Return>. - -Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne -spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za -dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je -obravnaval kot meje med besedami. - -Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina -ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to počnejo na različen način. - -Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m. - ->> Uporabite C-u C-v enkrat ali večkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu - vrha zaslona. ->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje - od osnovnega (Fundamental). ->> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. - -Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi -podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih -načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko -aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno -od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina, -en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov. - -Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto -Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na -presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. - -Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je -vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x -auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo -(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. - ->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem začnite tipkati - "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil - vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj - Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. - -Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko -spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni -argument. - ->> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte - nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20 - znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. - -Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa, -kadar popravljate že napisan odstavek. -Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam -znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q). - ->> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q. - - -* ISKANJE ---------- - -Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (zaporedje znakov ali besed), -naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za -premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer je -našel iskani niz. - -Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugačno od tistega, ki ste ga -navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje -odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. - -Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za -iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip! - -Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik -v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju -in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje. - ->> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo - ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj - se je zgodilo s kazalčkom. ->> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``. ->> Šestkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalček. ->> Končajte iskanje s tipko <Return>. - -Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša -poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete -naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalček``, samo še enkrat -pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da -iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. - -OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran -zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in -ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi -ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na -C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental -Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo. - -Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili, -da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne -nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer, -predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na -mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delback>, boste -s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček -postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še -,a`. - -Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak -(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), -se iskanje prekine. - -C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in -išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke, -namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja -tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. - - -* VEČ OKEN NA ZASLONU ---------------------- - -Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken -na ekranu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. - ->> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji - znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) ->> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. - V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem - oknu. ->> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. - (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). ->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalček v - spodnje okno. ->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. - Zgornje okno še vedno kaže ta navodila. ->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na - mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno. - -Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje -v oknu je ostal kazalček, samo trenutno aktivno okno pa kazalček tudi -v resnici prikaže. Vsi običajni ukazi za urejanje, ki smo se jih -naučili, veljajo za aktivno okno. - -Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, -drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Kazalček ostaja ves čas v oknu, -v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko -premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. - -C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na -PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni -tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od -tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko -pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). - -Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META -in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej -pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v -ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, -kot sta CONTROL in META. - ->> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. - -(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili -zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot ,,Obdrži samo eno okno, in -sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) - -Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem -oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega -okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo -datoteko. - -Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki: - ->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših - datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana - datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo - okno. - ->> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da - zaprete spodnje okno. - - -* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA ----------------------------- - -Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi ,,rekurzivni nivo -urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji -oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli -[(Fundamental)] namesto (Fundamental). - -Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To -zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi -za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. - ->> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte - ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. - -Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g -prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. - - -* DODATNA POMOČ ---------------- - -V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete -Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to -zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih -koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene -veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h -(h kot ,,help``, pomoč). - -Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč -želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo -povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste -si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g. - -(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni -dobro, in v takem primeru se pritožite sistemskemu vzdrževalcu. Medtem -pa, če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, namesto tega -poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.) - -Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem -pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal -kratek opis ukaza. - ->> Vtipkajte C-h c C-p. - Izpiše se nekaj takega kot - - C-p runs the command previous-line - -Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij -uporabljamo, kadar pišemo prilagoditve in razširitve Emacsa. Ker pa so -navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija -počne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z -ukazom že kdaj srečali. - -Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, -ali, če nimate tipke META, <Esc>v. - -Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. - ->> Vtipkajte C-h k C-p. - -To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem -z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna -z pomočjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko -urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste -končali. - -Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč: - - C-h f Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime - funkcije. - ->> Poskusite C-h f previous-line<Return>. - To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. - -Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi -lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime -spremenljivke. - - C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal - vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te - ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih - bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno - zaporedje, s katerim dosežete isti učinek. - ->> Vtipkajte C-h a file<Return>. - -To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo -,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše -tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in -write-file. - ->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite - nekajkrat. - ->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo. - - C-h i Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke - "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno - področje, imenovano "info". V njem lahko prebirate - priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z - ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za - urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste - uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na - vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih - ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega - berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš - glavni vir dokumentacije. - - -* DRUGE MOŽNOSTI ----------------- - -Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi -natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help -ali vtipkajte F10 h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč, -sta samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj -tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. - -Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj -tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*, -je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil -preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje je -opisano v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Completion``. - -Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi -podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), -preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je -opisav v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Dired``. - -Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa. - - -* ZAKLJUČEK ------------ - -Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Če bi radi samo -začasno skočili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa -storite to z ukazom C-z. - -Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v -Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - -pritožite se! - - -* RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE ------------------------------- - -Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih -besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni -Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin. - -To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo -razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: - -Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004, - 2005, 2006, 2007 Free Software Foundation, Inc. - - Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa - v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o - avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku - nadaljnje razširjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. - - Pod pogoji iz prejšnjega odstavka je dovoljeno razširjati - spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, če je jasno - označeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. - -Pogoji za razmnoževanje in razširjanje samega Emacsa so malo drugačni, -a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte -kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti -obstrukcionizem (,,lastništvo``) v programju tako, da uporabljate, -pišete in delite prosto programje! - -;;; Local Variables: -;;; coding: iso-latin-2 -;;; sentence-end-double-space: nil -;;; End: - -;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6