changeset 47165:ed7cb07ea5c7

Updated version.
author Pavel Janík <Pavel@Janik.cz>
date Fri, 30 Aug 2002 18:25:36 +0000
parents 6a37253476c6
children e92a6d6dd53f
files etc/TUTORIAL.sl
diffstat 1 files changed, 93 insertions(+), 32 deletions(-) [+]
line wrap: on
line diff
--- a/etc/TUTORIAL.sl	Fri Aug 30 18:21:39 2002 +0000
+++ b/etc/TUTORIAL.sl	Fri Aug 30 18:25:36 2002 +0000
@@ -1,5 +1,5 @@
-Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc;  See end for conditions.
-Prvo berilo za Emacs
+Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu.
+Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2001, 2002 Free Software Foundation, Inc.
 
 Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
 CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
@@ -51,6 +51,10 @@
    Vtipkajte C-l.
    Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
 
+Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
+imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
+C-v in M-v pa deluje povsod.
+
 
 * PREMIKANJE KAZALČKA
 ---------------------
@@ -60,7 +64,8 @@
 
 Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj,
-znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafično prikazano:
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni
+kurzorskim tipkam:
 
 			  prejšnja vrstica, C-p
 				  :
@@ -74,10 +79,10 @@
    na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
    sredino zaslona.
 
-V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prejšnji),
-N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
-(naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalčka in uporabljali jih
-boste VES ČAS. Čim prej se jih naučite, tem bolje.
+V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
+(prejšnji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
+kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste
+uporabljali ves čas.
 
 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice.
 
@@ -303,14 +308,20 @@
 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
 skok v novo vrstico.
 
-Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
-nekaterih tipkovnicah je označena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
-služi za brisanje tipka <Backspace>.
+Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko
+<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
+za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
+vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je označena z "Backspace",
+"Delete" ali "Del".
 
-Splošno <Delete> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem
+Če imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
+vas ne zmede, če imate poleg tega še tipko "Delete" - <Delback> je
+"Backspace".
+
+Splošno <Delback> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem
 kazalčka.
 
->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobrišite.
+>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobrišite.
    Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
    tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija.
 
@@ -322,7 +333,7 @@
 >> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in
    še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
 
->> S tipko <Delete> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
+>> S tipko <Delback> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
    več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
    vrstici je izginil.
 
@@ -331,7 +342,7 @@
 nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v
 več zaslonskih vrstic.
 
->> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delete>. To
+>> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delback>. To
    združi vrstico s prejšnjo.
 
 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
@@ -347,21 +358,21 @@
 in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
 ukazov za brisanje:
 
-	<Delete>     pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
+	<Delback>    pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
 	             oznake za kazalček)
 	C-d   	     pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako
 		     za kazalček)
 
-	M-<Delete>   pobriše besedo tik pred kazalčkom
+	M-<Delback>  pobriše besedo tik pred kazalčkom
 	M-d	     pobriše besedo tik za kazalčkom
 
 	C-k          zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice
 	M-k          zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka
 
 Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz
-besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
-M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
-C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne 
+besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
+M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
+C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne 
 moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na 
 vrstice, drugi na stavke.
 
@@ -566,9 +577,9 @@
 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z
 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
 
->> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
-   foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
-   shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se
+>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
+   bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
+   shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se
    vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
 
 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
@@ -581,14 +592,41 @@
 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
 
 Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše
-tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
-področja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``,
-na primer, je že eno takih. To delovno področje smo ustvarili
-ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
-katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega področja.
+tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
+ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega
+področja.
 
 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij.
 
+Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih
+trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če
+želite popravljati drugo delovno področje, morate ,,preklopiti``
+nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni
+datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno ,,obiščete``
+(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z
+ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja.
+
+>> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s čimer se vrnete v delovno področje
+   ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
+   odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s čimer se vrnete
+   nazaj v ta učbenik.
+
+Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez
+poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga
+prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij.
+
+Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
+kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo
+nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``, na primer, je že eno
+takih. To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
+C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Tudi delovno področje
+,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporočila, ki
+jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na dnu zaslona.
+
+>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje
+   s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+   vrnite v učbenik.
+
 Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
 delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
@@ -770,7 +808,7 @@
 od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina,
 en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov.
 
-Podnačin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
+Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na
 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
 
@@ -823,7 +861,7 @@
    ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj
    se je zgodilo s kazalčkom.
 >> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``.
->> Šestkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalček.
+>> Šestkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalček.
 >> Končajte iskanje s tipko <Return>.
 
 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša
@@ -839,11 +877,11 @@
 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
 Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo.
 
-Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
+Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
 da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne
 nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer,
 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na
-mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delete>, boste
+mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delback>, boste
 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček
 postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še
 ,a`.
@@ -1032,6 +1070,29 @@
 		 glavni vir dokumentacije.
 
 
+* DRUGE MOŽNOSTI
+----------------
+
+Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi
+natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
+ali vtipkajte F10 h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč,
+sta samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
+tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+
+Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj
+tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*,
+je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
+preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje je
+opisano v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
+
+Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi
+podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
+preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
+opisav v sistemu Info  v priročniku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
+
+Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa.
+
+
 * ZAKLJUČEK
 -----------
 
@@ -1054,7 +1115,7 @@
 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
 razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
 
-Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation
+Copyright (c) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002 Free Software Foundation
 
    Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa
    v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o