47165
|
1 Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz�irjanja so navedeni na koncu.
|
|
2 Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2001, 2002 Free Software Foundation, Inc.
|
25853
|
3
|
|
4 Ukazi v Emacsu v splo�nem vklju�ujejo tipki CONTROL (v�asih ozna�eni
|
|
5 CTRL ali CTL) in META (v�asih ozna�ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
|
|
6 vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj�avi:
|
|
7
|
44343
|
8 C-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
|
|
9 vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr�imo pritisnjeno
|
|
10 tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
|
|
11 M-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
|
|
12 ALT, ko vtipkamo <znak>. �e na tipkovnici ni tipk META, EDIT
|
|
13 ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
|
|
14 pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna�evali z <ESC>.
|
25853
|
15
|
|
16 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
|
49600
|
17 V u�beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna�ujeta jih
|
44343
|
18 znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
|
|
19 <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
|
|
20 [Sredina strani je iz didakti�nih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
|
25853
|
21 >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika�i naslednji zaslon),
|
|
22 da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
|
44343
|
23 hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
|
25853
|
24 napraviti sami vsaki�, ko pridete do konca zaslona.
|
|
25
|
|
26 Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej�njega zaslona ponovili? Ta
|
|
27 kontinuiteta olaj�a branje pri skakanju s strani na stran.
|
|
28
|
|
29 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
|
|
30 datoteki. Zdaj �e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
|
|
31 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
|
|
32 (pritisnite tipko META in jo dr�ite ter pritisnite tipko v, ali pa
|
|
33 pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, �e tipke
|
|
34 META, EDIT ali ALT na va�i tipkovnici ni).
|
|
35
|
|
36 >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
|
|
37
|
|
38
|
|
39 * POVZETEK
|
|
40 ----------
|
|
41
|
|
42 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
|
|
43
|
|
44 C-v Premik se za cel zaslon naprej
|
|
45 M-v Premik se za cel zaslon nazaj
|
|
46 C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
|
44343
|
47 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazal�ek
|
|
48 (znak v C-l je �rka L, ne �tevka 1)
|
25853
|
49
|
|
50 >> Poi壕ite kazal�ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
|
|
51 Vtipkajte C-l.
|
|
52 Ponovno poi壕ite kazal�ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
|
|
53
|
47165
|
54 Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
|
|
55 imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
|
|
56 C-v in M-v pa deluje povsod.
|
|
57
|
25853
|
58
|
|
59 * PREMIKANJE KAZAL�KA
|
|
60 ---------------------
|
|
61
|
|
62 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
|
|
63 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
|
|
64
|
|
65 Na�inov je ve�. Najosnovnej�i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
|
|
66 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal�ek v prej�njo vrstico, znak nazaj,
|
47165
|
67 znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti �tirje ukazi so enakovredni
|
|
68 kurzorskim tipkam:
|
25853
|
69
|
|
70 prej�nja vrstica, C-p
|
|
71 :
|
|
72 :
|
|
73 nazaj, C-b .... trenutni polo�aj kazal�ka .... naprej, C-f
|
|
74 :
|
|
75 :
|
|
76 naslednja vrstica, C-n
|
|
77
|
|
78 >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal�ek v sredinsko vrstico
|
|
79 na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
|
|
80 sredino zaslona.
|
|
81
|
47165
|
82 V angle壕ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
|
|
83 (prej�nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
|
|
84 kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazal�ka boste
|
|
85 uporabljali ves �as.
|
25853
|
86
|
|
87 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal�ek do te vrstice.
|
|
88
|
|
89 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
|
|
90 pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal�kom na sredini
|
|
91 vrstice.
|
|
92
|
|
93 Vsaka vrstice v besedilu je zaklju�ena z znakom za novo vrstico
|
|
94 (angl. Newline). Ta lo�uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
|
|
95 zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju�ena z znakom za novo vrstico
|
|
96 (�eprav tega Emacs ne zahteva).
|
|
97
|
|
98 >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal�ek na za�etku vrstice. Kazal�ek se
|
|
99 mora premakniti na konec prej�nje vrstice. To je zato, ker se je
|
|
100 ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
|
|
101
|
|
102 Ukaz C-f premika kazal�ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
|
|
103
|
|
104 >> Poskusite �e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob�utek za
|
|
105 premikanje kazal�ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
|
|
106 vrstice. �e enkrat pritisnite C-f, da sko�ite v naslednjo vrstico.
|
|
107
|
|
108 Ko s kazal�kom dose�ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
|
|
109 toliko premakne, da kazal�ek ostane na zaslonu. V angle壕ini se temu
|
|
110 pravi ,,scrolling``. To omogo�a, da lahko premaknemo kazal�ek na
|
|
111 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
|
|
112
|
|
113 >> Poskusite kazal�ek pripeljati s C-n �isto do dna zaslona in si oglejte,
|
|
114 kaj se zgodi.
|
|
115
|
|
116 �e se vam zdi premikanje po en znak prepo�asno, se lahko premikate za
|
44343
|
117 celo besedo. M-f (META-f) premakne kazal�ek za eno besedo naprej, M-b
|
25853
|
118 pa za besedo nazaj.
|
|
119
|
|
120 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
|
|
121
|
|
122 �e je kazal�ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. �e je v
|
|
123 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
|
|
124 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
|
|
125
|
|
126 >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa �e nekaj C-f in
|
|
127 C-b. Opazujte u�inke M-f in M-b, ko je kazal�ek sredi besede ali
|
|
128 med besedami.
|
|
129
|
|
130 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
|
|
131 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana�ajo na operacije nad
|
49600
|
132 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
|
25853
|
133 nana�ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
|
|
134 ipd.).
|
|
135
|
|
136 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
|
|
137 premakneta kazal�ek na za�etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
|
|
138 za�etek oz. konec stavka.
|
|
139
|
|
140 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
|
|
141 Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
|
|
142
|
|
143 Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni�, ponovljeni M-a pa se
|
|
144 premikajo naprej? �eprav se ne obna�ata enako, pa je vendar obna�anje
|
|
145 enega in drugega po svoje naravno.
|
|
146
|
|
147 Polo�aju kazal�ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to�ka.
|
|
148 Parafrazirano: kazal�ek ka�e na zaslonu, kje je to�ka v besedilu.
|
|
149
|
|
150 Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal�ka, vklju�no s premiki
|
|
151 po besedo in stavek:
|
|
152
|
|
153 C-f Premik za znak naprej
|
|
154 C-b Premik za znak nazaj
|
|
155
|
|
156 M-f Premik za besedo naprej
|
|
157 M-b Premik za besedo nazaj
|
|
158
|
|
159 C-n Premik v naslednjo vrstico
|
|
160 C-p Premik v prej�njo vrstico
|
|
161
|
|
162 C-a Premik na za�etek vrstice
|
|
163 C-e Premik na konec vrstice
|
|
164
|
|
165 M-a Premik na za�etek stavka
|
|
166 M-e Premik na konec stavka
|
|
167
|
|
168 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
|
|
169 To so najpogosteje uporabljani ukazi.
|
|
170
|
44343
|
171 �e dva pomembna ukaza za premikanje kazal�ka sta M-< (META-manj�i od),
|
|
172 ki ga premakne na za�etek datoteke, in M-> (META-ve�ji od), ki ga
|
25853
|
173 premakne na konec datoteke.
|
|
174
|
|
175 Na ameri�kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
|
|
176 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
|
|
177 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
|
|
178 ukaz, Meta-vejica. Na na�ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
|
|
179 in za ukaz M-> morate pritisniti �e tipko Shift.
|
|
180
|
|
181 >> Poskusite zdaj M-<, skok na za�etek tega u�benika.
|
|
182 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
|
|
183
|
|
184 >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u�benika.
|
|
185 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
|
|
186
|
|
187 �e ima va�a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal�ek po
|
|
188 zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo�amo, da se privadite ukazov C-b,
|
|
189 C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi�, delujejo na �isto vseh
|
|
190 terminalih. Drugi�, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
|
44343
|
191 tipkanje ukazov s CONTROL hitrej�e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
|
25853
|
192 ni treba ves �as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
|
44343
|
193 nazaj. In tretji�, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
|
25853
|
194 enostavneje nau�ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal�ka.
|
|
195
|
|
196 Ve�ini ukazov v Emacsu lahko podamo �tevil�ni argument; najve�krat ta
|
|
197 pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve�kratno ponovitev
|
|
198 ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem �tevilo,
|
|
199 kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje �eljeni ukaz. �e ima va�a
|
|
200 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
|
|
201 namesto tega vtipkate �tevilo ponovitev, medtem ko dr�ite pritisnjeno
|
|
202 tipko META. Druga metoda je sicer kraj�a, priporo�amo pa prvo, ker
|
|
203 deluje na vseh terminalih. Tak�en �tevil�ni argument je ,,prefiksni``
|
|
204 argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana�a.
|
|
205
|
44343
|
206 Zgled: C-u 8 C-f premakne kazal�ek za osem znakov naprej.
|
25853
|
207
|
|
208 >> Poskusite s primernim argumentom za �tevilo ponovitev ukaza
|
|
209 C-n ali C-p priti �im bli�e tej vrstici v enem samem skoku.
|
|
210
|
|
211 Ve�ina ukazov, ne pa vsi, uporablja �tevil�ni argument kot �tevilo
|
44343
|
212 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
|
|
213 ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
|
25853
|
214 argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi�ajno.
|
|
215
|
|
216 Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga�ni. �e jima podamo argument,
|
|
217 premakneta zaslon za navedeno �tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
|
44343
|
218 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
|
25853
|
219
|
|
220 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
|
|
221
|
|
222 To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. �e bi ga radi
|
|
223 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
|
|
224
|
44343
|
225 �e uporabljate grafi�ni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
|
|
226 verjetno ob levem robu Emacsovega okna navpi�no pravokotno ploskev,
|
|
227 imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
|
|
228 mi�ko kliknete na drsnik.
|
25853
|
229
|
|
230 >> Postavite kazalec na vrh ozna�enega obmo�ja na drsniku in pritisnite
|
|
231 srednji gumb na mi�ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
|
|
232 dolo�eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
|
|
233
|
|
234 >> Medtem ko dr�ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi�ko gor in
|
|
235 dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
|
|
236 premikate mi�ko?
|
|
237
|
|
238
|
|
239 * �E SE EMACS OBESI
|
|
240 -------------------
|
|
241
|
|
242 �e se Emacs preneha odzivati na va�e ukaze, ga lahko varno prekinete z
|
|
243 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
|
|
244 predolgo, da bi se izvedli.
|
|
245
|
|
246 Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli�ete �tevil�ni
|
|
247 argument, ali pa za�etek ukaza, ki ga ne �elite izvesti.
|
|
248
|
|
249 >> Vtipkajte C-u 100, s �imer ste izbrali �tevil�ni argument 100,
|
|
250 zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal�ek se je
|
|
251 premaknil le za en znak, ker ste �tevil�ni argument vmes preklicali
|
|
252 s C-g.
|
|
253
|
|
254 Tudi �e ste po nesre�i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
|
|
255
|
|
256
|
|
257 * ONEMOGO�ENI UKAZI
|
|
258 -------------------
|
|
259
|
|
260 Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo�enih``, da bi jih
|
|
261 za�etniki ne izvedli po nesre�i.
|
|
262
|
|
263 �e vtipkate tak onemogo�en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
|
|
264 obvestilom, kateri ukaz ste sku�ali izvesti, in vas vpra�alo, �e ga
|
|
265 res �elite izvesti.
|
|
266
|
|
267 �e v resnici �elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
|
|
268 na vpra�anje. Normalno verjetno ukaza ne �elite izvesti, zato na
|
|
269 vpra�anje odgovorite z ,n`.
|
|
270
|
44343
|
271 >> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogo�en ukaz),
|
|
272 zatem na vpra�anje odgovorite n.
|
25853
|
273
|
|
274
|
|
275 * OKNA
|
|
276 ------
|
|
277
|
|
278 Emacs lahko prika�e ve� oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
|
|
279 razlo�ili, kako uporabljamo ve� oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
|
|
280 le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo� ali
|
|
281 pa izpis kak�nega drugega programa. Preprosto je:
|
|
282
|
|
283 C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
|
|
284
|
44343
|
285 To je CONTROL-x, ki mu sledi �tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne �ez cel
|
25853
|
286 zaslon okno, v katerem se nahaja kazal�ek, ostala pa zapre.
|
|
287
|
|
288 >> Premaknite kazal�ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
|
44343
|
289 >> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
|
25853
|
290 Vidite, kako se je to okno skr�ilo in odstopilo prostor oknu,
|
44343
|
291 ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
|
25853
|
292
|
|
293 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
|
|
294
|
|
295 Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau�ili do zdaj, je ta ukaz
|
44343
|
296 sestavljen iz dveh znakov. Za�ne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
|
25853
|
297 ukazov se za�ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
|
|
298 delovnimi podro�ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
|
44343
|
299 za�nejo s CONTROL-x, ki mu sledi �e en, dva ali trije znaki.
|
25853
|
300
|
|
301
|
|
302 * VRIVANJE IN BRISANJE
|
|
303 ----------------------
|
|
304
|
|
305 �e �elite v obstoje�e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
|
|
306 kazal�ek na �eljeno mesto in za�nite tipkati. Znake, ki jih lahko
|
|
307 vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
|
|
308 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
|
|
309 skok v novo vrstico.
|
|
310
|
47165
|
311 Zadnji vtipkani znak lahko izbri�ete s pritiskom na tipko
|
|
312 <Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
|
|
313 za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
|
|
314 vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je ozna�ena z "Backspace",
|
|
315 "Delete" ali "Del".
|
25853
|
316
|
47165
|
317 �e imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
|
|
318 vas ne zmede, �e imate poleg tega �e tipko "Delete" - <Delback> je
|
|
319 "Backspace".
|
|
320
|
|
321 Splo�no <Delback> pobri�e znak neposredno pred trenutnim polo�ajem
|
25853
|
322 kazal�ka.
|
|
323
|
47165
|
324 >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri�ite.
|
25853
|
325 Ni� naj vas ne skrbi, �e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
|
|
326 tega u�benika ne boste pokvarili -- tole je samo va�a osebna kopija.
|
|
327
|
|
328 Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
|
44343
|
329 vrstici na zaslonu. Obrnjena po�evnica (znak ,\`) ali v grafi�nih
|
|
330 okoljih zavita pu壕ica ob desnem robu ozna�uje vrstico, ki se
|
|
331 nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
|
25853
|
332
|
|
333 >> Zdaj za�nite tipkati besedilo, dokler ne dose�ete desnega roba, in
|
|
334 �e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
|
|
335
|
47165
|
336 >> S tipko <Delback> pobri�ite toliko znakov, da vrstica ne sega
|
25853
|
337 ve� �ez �irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
|
|
338 vrstici je izginil.
|
|
339
|
|
340 Znak za novo vrstico lahko pobri�emo enako kot vsak drug znak. S tem,
|
|
341 ko pobri�emo znak za novo vrstico, zdru�imo vrstici v eno samo. �e bo
|
|
342 nova vrstica predolga, da bi cela pri�la na zaslon, bo razdeljena v
|
|
343 ve� zaslonskih vrstic.
|
|
344
|
47165
|
345 >> Premaknite kazal�ek na za�etek vrstice in pritisnite <Delback>. To
|
25853
|
346 zdru�i vrstico s prej�njo.
|
|
347
|
|
348 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
|
|
349 vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
|
|
350
|
|
351 Spomnimo se, da lahko za ve�ino ukazov v Emacsu dolo�imo, naj se
|
|
352 izvedejo ve�krat zaporedoma; to vklju�uje tudi vnos teksta. Ponovitev
|
|
353 obi�ajnega znaka ga ve�krat vrine v besedilo.
|
|
354
|
|
355 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
|
|
356
|
|
357 Zdaj ste se nau�ili najpreprostej�i na�in, da v Emacsu nekaj natipkate
|
|
358 in popravite. Bri�ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
|
|
359 ukazov za brisanje:
|
|
360
|
47165
|
361 <Delback> pobri�e znak tik pred kazal�kom (levo od
|
25853
|
362 oznake za kazal�ek)
|
|
363 C-d pobri�e znak tik za kazal�kom (,pod` oznako
|
|
364 za kazal�ek)
|
|
365
|
47165
|
366 M-<Delback> pobri�e besedo tik pred kazal�kom
|
25853
|
367 M-d pobri�e besedo tik za kazal�kom
|
|
368
|
|
369 C-k zavr�e besedilo desno od kazal�ka do konca vrstice
|
|
370 M-k zavr�e besedilo od polo�aja kazal�ka do konca stavka
|
|
371
|
|
372 �rka ,d` je iz angle�ke besede ,delete` (pobrisati), �rka ,k` pa iz
|
47165
|
373 besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
|
|
374 M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za�ela
|
49600
|
375 C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
|
|
376 moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
|
25853
|
377 vrstice, drugi na stavke.
|
|
378
|
44343
|
379 Obstaja tudi splo�en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
|
|
380 podro�ja. Kazal�ek postavimo na en konec podro�ja, ki ga �elimo
|
|
381 izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
|
|
382 preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazal�ek na
|
|
383 drug konec podro�ja, ki ga �elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
|
|
384 ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
|
|
385
|
|
386 >> Premaknite kazal�ek na �rko O, s katero se za�enja prej�nji
|
|
387 odstavek.
|
|
388 >> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika�e sporo�ilo "Mark set" (slov. Oznaka
|
|
389 postavljena) na dnu ekrana.
|
|
390 >> Premaknite kazal�ek na �rko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
|
|
391 odstavka.
|
|
392 >> Vtipkajte C-w. S tem zavr�emo vse besedilo za�en�i z O in vse do
|
|
393 �rke V.
|
25853
|
394
|
|
395 Razlika med tem, �e zavr�ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
|
|
396 pobiti) ali pa �e pobri�ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
|
|
397 prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo�no ukazi, ki
|
|
398 lahko povzro�ijo veliko �kode (pobri�ejo veliko besedila), shranijo
|
|
399 pobrisano besedilo; tisti, ki pobri�ejo samo posamezni znak, ali samo
|
|
400 prazne vrstice in presledke, pa ne.
|
|
401
|
|
402 >> Postavite kazal�ek na za�etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
|
|
403 pobri�ete vsebino vrstice.
|
|
404 >> �e enkrat pritisnite C-k. To pobri�e �e znak za novo vrstico.
|
|
405
|
|
406 Ste opazili, da prvi C-k pobri�e vsebino vrstice, naslednji C-k pa �e
|
|
407 vrstici samo, s �imer se vse besedilo pod biv�o vrstico premakne za
|
|
408 eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava �tevil�ni argument malo
|
|
409 druga�e: pobri�e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
|
|
410 ponovitev. C-u 2 C-k pobri�e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
|
|
411 drugega, kot �e dvakrat vtipkate C-k.
|
|
412
|
44343
|
413 Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` --
|
|
414 potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
|
|
415 je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
|
|
416 na kak�en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
|
|
417 datoteki. Isto besedilo lahko ve�krat potegnete nazaj, tako da je v
|
|
418 delovnem podro�ju pove�terjeno.
|
|
419
|
|
420 Ukaz za vra�anje pobitega besedila je C-y.
|
25853
|
421
|
|
422 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
|
|
423
|
44343
|
424 �e ste uporabili ve� zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
|
|
425 shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
|
25853
|
426
|
|
427 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
|
|
428
|
|
429 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
|
|
430
|
|
431 >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal�ek za nekaj vrstic navzdol
|
|
432 in �e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
|
|
433 besedila?
|
|
434
|
|
435 Kaj pa, �e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
|
|
436 ste za iskanim odlomkom pobrisali �e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
|
|
437 pobrisan odlomek. Vendar tudi prej�nje besedilo ni izgubljeno. Do
|
|
438 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
|
|
439 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
|
|
440 besedilom. Vsak naslednji M-y prika�e �e eno prej. Ko ste kon�no
|
|
441 pri�li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni� posebnega, da bi
|
|
442 ga obdr�ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
|
|
443 ostalo, kamor ste ga odlo�ili.
|
|
444
|
|
445 �e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za�ete, torej
|
|
446 spet na zadnje pobrisano besedilo.
|
|
447
|
|
448 >> Pobri�ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri�ite �e
|
|
449 eno vrstico.
|
|
450 Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
|
|
451 Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
|
|
452 Ponovite ukaz M-y �e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
|
|
453 zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika�e ponovno nazadnje
|
|
454 pobrisana vrstica, in �e naprej. �e �elite, lahko tudi ukazu
|
|
455 M-y podate pozitivno ali negativno �tevilo ponovitev.
|
|
456
|
|
457
|
|
458 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
|
|
459 ----------------------
|
|
460
|
|
461 �e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
|
|
462 besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
|
|
463 C-x u zadnjo spremembo besedila; �e ukaz ponovimo, prekli�emo �e
|
|
464 predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se�e �e eno
|
|
465 spremembo globlje v zgodovino.
|
|
466
|
|
467 Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na�ih ukazov, z dvema
|
|
468 izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
|
|
469 (npr. premik kazal�ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
|
|
470 znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
|
|
471 bi jih morali vtipkati.
|
|
472
|
|
473 >> Pobri�ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli�ite nazaj s C-x u.
|
|
474
|
|
475 C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot
|
|
476 s C-x u, ga je pa la�je odtipkati, �e morate ukaz ponoviti ve�krat
|
|
477 zaporedoma. Te�ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
|
|
478 povsem o�itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen �e kot C-x u. Na
|
|
479 nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr�imo
|
|
480 pritisnjeno tipko CONTROL.
|
|
481
|
|
482 �e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri�ni argument, je to enako, kot �e
|
|
483 bi ukaz ro�no ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
|
|
484
|
44343
|
485 Ukaz za brisanje besedila lahko prekli�ete in besedilo povrnete,
|
|
486 enako, kot �e bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
|
|
487 besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
|
|
488 C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
|
|
489
|
25853
|
490
|
|
491 * DATOTEKE
|
|
492 ----------
|
|
493
|
|
494 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
|
|
495 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
|
|
496 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
|
49600
|
497 na disku ,,poi壕emo`` (angl. find) datoteko, preden za�nemo tipkati
|
25853
|
498 (pravimo tudi, da ,,obi壕emo`` datoteko).
|
|
499
|
|
500 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
|
|
501 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
|
|
502 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
|
|
503 (angl. save) na disk. Tako imamo mo�nost, da se izognemo temu, da bi
|
|
504 nam na pol spremenjene datoteke le�ale po disku, kadar tega ne
|
|
505 �elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
|
|
506 lahko prvotno datoteko prikli�emo nazaj celo �e potem, ko smo datoteko
|
|
507 �e shranili na disk.
|
|
508
|
|
509 V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za�ne in
|
|
510 kon�a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
|
|
511 zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
|
|
512 ,,TUTORIAL``, va�a delovna kopija u�benika Emacsa. Ko boste poiskali
|
|
513 kak�no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
|
|
514
|
|
515 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
|
|
516 datoteko i壕emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
|
|
517 tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
|
|
518
|
|
519 C-x C-f (poi壕i datoteko)
|
|
520
|
|
521 vas Emacs povpra�a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
|
|
522 vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro�ju pravimo pogovorni
|
|
523 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
|
|
524 pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi�ajne ukaze za urejanje, �e
|
|
525 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
|
|
526
|
|
527 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
|
|
528 pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli�ete s C-g.
|
|
529
|
|
530 >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa �e C-g. Zadnji ukaz od treh je
|
|
531 zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
|
|
532 uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
|
|
533
|
|
534 Ko ste dokon�ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
|
|
535 po�ene ukaz C-x C-f in poi壕e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
|
|
536 izgine, ko je ukaz izveden.
|
|
537
|
|
538 Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
|
|
539 dopolnjujete, urejate ali kako druga�e spreminjate vsebino. Ko �elite,
|
|
540 da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
|
|
541
|
|
542 C-x C-s (shrani datoteko)
|
|
543
|
|
544 Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra�unalnika na datoteko na
|
|
545 disk. Ko prvi� izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
|
|
546 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
|
|
547 razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
|
|
548
|
|
549 Ko je Emacs shranil datoteko, izpi�e njeno ime. Shranjujte raje
|
|
550 pogosteje kot ne, da v primeru, �e gre z ra�unalnikom kaj narobe, ne
|
|
551 izgubite veliko.
|
|
552
|
|
553 >> Vtipkajte C-x C-s, s �imer boste shranili svojo kopijo tega
|
|
554 u�benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
|
|
555 ...TUTORIAL``.
|
|
556
|
|
557 Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
|
|
558 tako ne boste videli, da Emacs �e kaj izpi�e. To je znak, da je
|
|
559 operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
|
|
560 prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
|
|
561 ,,odmrznete`` z ukazom C-q. �e je va� sistem eden takih, si za nasvet,
|
|
562 kako re�iti to nev�e�nost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
|
|
563 Incremental Search`` v priro�niku za Emacs.
|
|
564
|
|
565 Poi壕ete lahko lahko �e obstoje�o datoteko, da si jo ogledate ali
|
|
566 popravite, ali pa tudi datoteko, ki �e ne obstaja. To je na�in, kako z
|
|
567 Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi壕ite datoteko z izbranim imenom,
|
|
568 ki bo sprva prazna, in za�nite pisati. Ko jo boste prvi� shranili, bo
|
|
569 Emacs ustvaril datoteko z vne�enim besedilom. Od tod dalje delate na
|
|
570 �e obstoje�i datoteki.
|
|
571
|
|
572
|
|
573 * DELOVNA PODRO�JA
|
|
574 ------------------
|
|
575
|
|
576 Tudi �e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
|
|
577 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo �e enkrat ,,poi壕ete`` z
|
|
578 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
|
|
579
|
47165
|
580 >> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
|
|
581 bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
|
|
582 shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon�ali, se
|
25853
|
583 vrnite v u�benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
|
|
584
|
|
585 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
|
|
586 podro�ju`` (angl. buffer). Ko poi壕emo datoteko, Emacs ustvari zanjo
|
|
587 novo delovno podro�je. Vsa obstoje�a delovna podro�ja v Emacsu vidimo
|
|
588 z ukazom:
|
|
589
|
|
590 C-x C-b Seznam delovnih podro�ij.
|
|
591
|
|
592 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
|
|
593
|
|
594 Vidite, da ima vsako delovno podro�je svoje ime, pri nekaterih pa pi�e
|
47165
|
595 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
|
|
596 ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak�nega delovnega
|
|
597 podro�ja.
|
25853
|
598
|
|
599 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro�ij.
|
|
600
|
47165
|
601 Tudi �e imate ve� delovnih podro�ij, pa je vedno le eno od njih
|
|
602 trenutno dejavno. To je tisto delovno podro�je, ki ga popravljate. �e
|
|
603 �elite popravljati drugo delovno podro�je, morate ,,preklopiti``
|
|
604 nanj. �e bi radi preklopili na delovno podro�je, ki pripada kak�ni
|
|
605 datoteki, �e poznate en na�in, kako to storiti: ponovno ,,obi壕ete``
|
|
606 (odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa �e la�ji na�in: z
|
|
607 ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podro�ja.
|
|
608
|
|
609 >> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s �imer se vrnete v delovno podro�je
|
|
610 ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
|
|
611 odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s �imer se vrnete
|
|
612 nazaj v ta u�benik.
|
|
613
|
|
614 Ve�inoma se ime delovnega podro�ja kar ujema z imenom datoteke (brez
|
|
615 poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podro�ij, ki ga
|
|
616 prika�e ukaz C-x C-b, prika�e imena vseh delovnih podro�ij.
|
|
617
|
|
618 Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
|
|
619 kak�nega delovnega podro�ja. Nekatera delovna podro�ja ne pripadajo
|
|
620 nobeni datoteki. Podro�je ,,*Buffer List*``, na primer, je �e eno
|
|
621 takih. To delovno podro�je smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
|
|
622 C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podro�ij. Tudi delovno podro�je
|
|
623 ,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporo�ila, ki
|
|
624 jih je Emacs izpisoval v odzivnem podro�ju na dnu zaslona.
|
|
625
|
|
626 >> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podro�je
|
|
627 s sporo�ili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
|
|
628 vrnite v u�benik.
|
|
629
|
25853
|
630 �e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
|
|
631 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
|
|
632 delovnem podro�ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
|
|
633 spreminjanje delovnega podro�ja druge datoteke nima nobenega vpliva na
|
|
634 podro�je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
|
|
635 udobno pot, da shranimo delovno podro�je prve datoteke. Nerodno bi
|
|
636 bilo preklapljanje na prvo podro�je s C-x C-f, da bi shranili s C-x
|
|
637 C-s. Namesto tega imamo:
|
|
638
|
|
639 C-x s Shrani nekatera delovna podro�ja
|
|
640
|
|
641 Ukaz C-x poi壕e delovna podro�ja, katerih vsebina je bila spremenjena,
|
|
642 odkar je bila zadnji� shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
|
|
643 podro�je C-x s vpra�a, �e ga �elite shraniti.
|
|
644
|
|
645
|
|
646 * RAZ�IRJEN NABOR UKAZOV
|
|
647 ------------------------
|
|
648
|
49600
|
649 �e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu�ili, da jih obesimo na
|
25853
|
650 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
|
|
651 eXtend - raz�iriti), ki uvede ukaz iz raz�irjenega nabora. Dveh vrst je:
|
|
652
|
|
653 C-x Znakovna raz�iritev (angl. Character eXtend).
|
|
654 Sledi mu en sam znak.
|
|
655 M-x Raz�iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
|
|
656 ukaza.
|
|
657
|
|
658 Tudi ti ukazi so na splo�no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
|
|
659 pogosto kot tiste, ki ste se jih �e nau�ili. Dva ukaza iz raz�irjenega
|
|
660 nabora �e poznamo: C-x C-f, s katerim poi壕emo datoteko, in C-x C-s, s
|
|
661 katerim datoteko shranimo. �e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
|
|
662 povemo, da �elimo kon�ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
|
|
663 C-c (ne skrbite: preden kon�a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
|
|
664 datoteke).
|
|
665
|
|
666 Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za�asno*, tako da lahko ob vrnitvi
|
|
667 nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
|
|
668
|
|
669 Na sistemih, ki to dopu壕ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
|
|
670 lupino, a ga ne kon�a - �e uporabljate ukazno lupino C, se lahko
|
|
671 vrnete z ukazom ,fg` ali splo�neje z ukazom ,,%emacs``.
|
|
672
|
|
673 Drugod ukaz C-z po�ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
|
|
674 po�enete kak�en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
|
|
675 primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
|
|
676 je navadno na�in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
|
|
677
|
|
678 Ukaz C-x C-c uporabimo, �e se nameravamo odjaviti s sistema. To je
|
|
679 tudi pravilen na�in za izhod iz Emacsa, �e je tega pognal program za
|
|
680 delo s po�to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
|
|
681 napraviti z za�asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
|
|
682 �e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
|
|
683 Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
|
|
684
|
|
685 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
|
|
686
|
|
687 C-x C-f Poi壕i datoteko.
|
|
688 C-x C-s Shrani datoteko.
|
44343
|
689 C-x C-b Prika�i seznam delovnih podro�ij.
|
25853
|
690 C-x C-c Kon�aj Emacs.
|
44343
|
691 C-x 1 Zapri vsa okna razen enega.
|
25853
|
692 C-x u Preklic zadnjega ukaza.
|
|
693
|
|
694 Poimenovani raz�irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo �e bolj
|
|
695 poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na�inih dela. Eden
|
|
696 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
|
|
697 niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi�e v pogovornem
|
|
698 vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa �aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
|
|
699 �elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
|
44343
|
700 samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
|
|
701 tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
|
|
702 tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
|
25853
|
703
|
|
704 Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga �elite
|
|
705 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
|
|
706 vnesete in zaklju�ite s pritiskom na tipko Return.
|
|
707
|
49600
|
708 >> Premaknite kazal�ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
|
25853
|
709 vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
|
|
710
|
|
711 Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
|
|
712 z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
|
|
713 ,,spremenila``.
|
|
714
|
|
715
|
|
716 * AVTOMATI�NO SHRANJEVANJE
|
|
717 --------------------------
|
|
718
|
|
719 Spremembe v datoteki, ki jih �e niste shranili na disk, so izgubljene,
|
|
720 �e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
|
|
721 Emacs periodi�no avtomati�no shrani vse datoteke, ki jih
|
|
722 urejate. Avtomati�no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
|
|
723 znaku ,#` na za�etku in koncu imena: �e se je va�a datoteka imenovala
|
|
724 ,,hello.c``, se avtomati�no shranjena datoteka imenuje
|
|
725 ,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati�no shranjena
|
|
726 datoteka ni ve� potrebna, in Emacs jo pobri�e.
|
|
727
|
|
728 �e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati�no
|
|
729 shranjeno besedilo tako, da normalno poi壕ete datoteko (pravo ime
|
|
730 datoteke, ne ime avtomati�no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
|
|
731 recover file<Return>. Ko vas vpra�a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
|
49600
|
732 za nadaljevanje in povrnitev avtomati�no shranjenenih podatkov.
|
25853
|
733
|
|
734
|
|
735 * ODZIVNO PODRO�JE
|
|
736 ------------------
|
|
737
|
|
738 Kadar Emacs opazi, da po�asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
|
|
739 na dnu zaslona odzivno podro�je in v njem sproti prikazuje natipkano.
|
|
740
|
|
741
|
|
742 * STATUSNA VRSTICA
|
|
743 ------------------
|
|
744
|
|
745 Vrstica nad odzivnim podro�jem je statusna vrstica. Ta ka�e verjetno
|
|
746 nekaj podobnega kot:
|
|
747
|
44343
|
748 --:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%----------------------
|
25853
|
749
|
|
750 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
|
|
751 urejate.
|
|
752
|
|
753 Zdaj �e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
|
|
754 poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona �e NN
|
|
755 odstotkov celotne datoteke. �e je za�etek datoteke na zaslonu, bo
|
|
756 namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, �e je
|
|
757 zadnja vrstica datoteke na zaslonu. �e je datoteka, ki jo ogledujete,
|
|
758 tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
|
|
759
|
44343
|
760 �rka L in �tevilke za njo ka�ejo polo�aj �e druga�e, kot zaporedno
|
|
761 �tevilko vrstice, v kateri je kazal�ek.
|
|
762
|
25853
|
763 Zvezdice na za�etku vrstice pomenijo, da ste datoteko �e spreminjali.
|
|
764 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
|
|
765 so samo �rtice.
|
|
766
|
|
767 Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak�nem na�inu dela
|
|
768 Emacs. Privzeti na�in je osnovni na�in (Fundamental), v katerem ste
|
|
769 sedaj. Fundamental je eden od glavnih na�inov (angl. major
|
|
770 mode). Emacs pozna veliko razli�nih glavnih na�inov. Nekateri od njih
|
|
771 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
|
|
772 besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na�in,
|
|
773 njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi�e
|
|
774 Fundamental.
|
|
775
|
|
776 Glavni na�ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
|
|
777 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
|
|
778 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
|
|
779 mora vsak glavni na�in vnesti komentarje druga�e. Ker je vsak glavni
|
|
780 na�in ime raz�irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
|
|
781 na�in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na�in
|
|
782 Fundamental.
|
|
783
|
|
784 �e nameravate popravljati slovensko (ali angle�ko) besedilo, kot je na
|
|
785 primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na�in (Text).
|
|
786 >> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
|
|
787
|
44343
|
788 Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nau�ili, se s tem ne
|
25853
|
789 spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu壕aje za
|
|
790 dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na�inu jih je
|
|
791 obravnaval kot meje med besedami.
|
|
792
|
|
793 Glavni na�ini navadno po�enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve�ina
|
|
794 ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po�nejo na razli�en na�in.
|
|
795
|
|
796 Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na�inu dobite z ukazom C-h m.
|
|
797
|
|
798 >> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve�krat, toliko, da bo ta vrstica blizu
|
|
799 vrha zaslona.
|
|
800 >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v �em se tekstovni na�in (Text) razlikuje
|
|
801 od osnovnega (Fundamental).
|
|
802 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
|
|
803
|
|
804 Glavnim na�inom pravimo glavni na�ini zato, ker obstajajo tudi
|
|
805 podna�ini (angl. minor modes). Podna�ini ne nadome壕ajo glavnih
|
|
806 na�inom, ampak le spreminjajo njihovo obna�anje. Podna�ine lahko
|
|
807 aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na�ina in neodvisno
|
|
808 od ostalih podna�inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna�ina,
|
|
809 en podna�in, ali kombinacijo ve�ih podna�inov.
|
|
810
|
47165
|
811 Podna�in, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
|
25853
|
812 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati�no deli vrstice na
|
|
813 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
|
|
814
|
44343
|
815 Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
|
25853
|
816 vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
|
44343
|
817 auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
|
25853
|
818 (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
|
|
819
|
44343
|
820 >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem za�nite tipkati
|
|
821 "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
|
|
822 vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
|
|
823 Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
|
25853
|
824
|
|
825 �irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
|
|
826 spremenite z ukazom C-x f. Novo �irino morate podati kot �tevil�ni
|
|
827 argument.
|
|
828
|
|
829 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
|
|
830 nekaj besedila in poglejte, �e bo Emacs res delil vrstice pri 20
|
|
831 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
|
|
832
|
|
833 Auto Fill deluje le, kadar pi�ete novo besedilo, ne pa,
|
|
834 kadar popravljate �e napisan odstavek.
|
|
835 Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal�ek premaknete nekam
|
44343
|
836 znotraj odstavka in uka�ete M-q (META-q).
|
25853
|
837
|
|
838 >> Premaknite kazal�ek v prej�nji odstavek in izvedite M-q.
|
|
839
|
|
840
|
|
841 * ISKANJE
|
|
842 ---------
|
|
843
|
|
844 Emacs lahko v besedilu poi壕e niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
|
|
845 naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
|
|
846 premikanje kazal�ka, saj premakne kazal�ek na kraj v besedilu, kjer je
|
|
847 na�el iskani niz.
|
|
848
|
|
849 Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga�no od tistega, ki ste ga
|
|
850 navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
|
|
851 odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
|
|
852
|
|
853 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
|
|
854 iskanje nazaj po datoteki. PO�AKAJTE! Ne preizku�ajte jih �e ta hip!
|
|
855
|
|
856 Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
|
|
857 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
|
|
858 in vas �aka, da za�nete tipkati, kar i壕ete. <Return> zaklju�i iskanje.
|
|
859
|
|
860 >> Pritisnite zdaj C-s. PO�ASI, �rko za �rko, vtipkajte besedo
|
|
861 ,,kazal�ek``. Za vsako vtipkano �rko se ustavite in si oglejte, kaj
|
|
862 se je zgodilo s kazal�kom.
|
|
863 >> �e enkrat pritisnite C-s, da poi壕ete naslednji ,,kazal�ek``.
|
47165
|
864 >> �estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazal�ek.
|
25853
|
865 >> Kon�ajte iskanje s tipko <Return>.
|
|
866
|
|
867 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku�a
|
|
868 poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi壕ete
|
|
869 naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal�ek``, samo �e enkrat
|
|
870 pritisnete C-s. �e takega mesta ni, Emacs �ivkne in vam sporo�i, da
|
|
871 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
|
|
872
|
|
873 OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
|
|
874 zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
|
|
875 ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
|
|
876 ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
|
|
877 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
|
|
878 Search`` v priro�niku za nasvet, kako se spopasti s to nev�e�nostjo.
|
|
879
|
47165
|
880 �e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
|
25853
|
881 da to pobri�e zadnji znak v iskanem nizu, kazal�ek pa se premakne
|
|
882 nazaj na mesto v besedilu, kjer je na�el kraj�i niz. Na primer,
|
|
883 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal�ek na
|
47165
|
884 mestu, kjer se prvi� pojavi ,,ka``. �e zdaj pritisnete <Delback>, boste
|
25853
|
885 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal�ek
|
|
886 postavil na mesto, kjer je prvi� na�el ,k`, preden ste natipkali �e
|
|
887 ,a`.
|
|
888
|
|
889 �e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
|
|
890 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
|
|
891 se iskanje prekine.
|
|
892
|
|
893 C-s za�ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal�ek, in
|
|
894 i壕e do konca datoteke. �e bi radi iskali proti za�etku datoteke,
|
|
895 namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
|
|
896 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
|
|
897
|
|
898
|
|
899 * VE� OKEN NA ZASLONU
|
|
900 ---------------------
|
|
901
|
|
902 Ena simpati�nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve� oken
|
|
903 na ekranu, tudi �e ne delamo v grafi�nem na�inu.
|
|
904
|
44343
|
905 >> Premaknite kazal�ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
|
|
906 znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
|
25853
|
907 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
|
|
908 V obeh oknih imate odprt ta priro�nik. Kazal�ek je ostal v zgornjem
|
|
909 oknu.
|
|
910 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
|
44343
|
911 (�e nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
|
25853
|
912 >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal�ek v
|
|
913 spodnje okno.
|
|
914 >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
|
|
915 Zgornje okno �e vedno ka�e ta navodila.
|
|
916 >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal�ek se je vrnil na
|
|
917 mesto, kjer je bil, preden smo sko�ili v spodnje okno.
|
|
918
|
|
919 Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
|
|
920 v oknu je ostal kazal�ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal�ek tudi
|
|
921 v resnici prika�e. Vsi obi�ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
|
|
922 nau�ili, veljajo za aktivno okno.
|
|
923
|
|
924 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
|
|
925 drugega pa uporabljamo samo za pomo�. Kazal�ek ostaja ves �as v oknu,
|
|
926 v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
|
|
927 premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
|
|
928
|
44343
|
929 C-M-v je primer znaka CONTROL-META. �e imate v resnici tipko META (na
|
25853
|
930 PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr�ite pritisnjeni
|
|
931 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
|
|
932 tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta �ele, ko
|
|
933 pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
|
|
934
|
|
935 Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, �e nimate tipke META
|
|
936 in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
|
44343
|
937 pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
|
|
938 ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
|
25853
|
939 kot sta CONTROL in META.
|
|
940
|
|
941 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
|
|
942
|
|
943 (�e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
|
|
944 zgornjega. Razmi�ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr�i samo eno okno, in
|
|
945 sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
|
|
946
|
|
947 Seveda ni nujno, da obe okni ka�eta isto delovno podro�je. �e v enem
|
|
948 oknu izvedete C-x C-f in poi壕ete novo datoteko, se vsebina drugega
|
|
949 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
|
49600
|
950 datoteko.
|
25853
|
951
|
|
952 Pa �e ena pot, kako v dveh oknih prika�ete dve razli�ni datoteki:
|
|
953
|
|
954 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va�ih
|
|
955 datotek. Kon�ajte z <Return>. Odpre se �e eno okno in izbrana
|
|
956 datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal�ek se preseli v drugo
|
49600
|
957 okno.
|
25853
|
958
|
|
959 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
|
|
960 zaprete spodnje okno.
|
|
961
|
|
962
|
|
963 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
|
|
964 ----------------------------
|
|
965
|
|
966 V�asih boste pri�li v nekaj, �emur se pravi ,,rekurzivni nivo
|
|
967 urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
|
|
968 oklepajo ime glavnega na�ina. V osnovnem na�inu bi, na primer, videli
|
|
969 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
|
|
970
|
|
971 Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re�ite, �e vtipkate ESC ESC ESC. To
|
|
972 zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
|
|
973 za ukinjanje odve�nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
|
|
974
|
|
975 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
|
|
976 ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
|
|
977
|
|
978 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
|
|
979 prekli�e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
|
|
980
|
|
981
|
|
982 * DODATNA POMO�
|
|
983 ---------------
|
|
984
|
|
985 V tem uvodu smo posku�ali zbrati dovolj informacij, da lahko za�nete
|
|
986 Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo�e vse to
|
|
987 zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau�ili kaj o �tevilnih
|
|
988 koristnih mo�nostih, ki jih �e ne poznate. Emacs ima �e vgrajene
|
44343
|
989 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
|
|
990 (h kot ,,help``, pomo�).
|
25853
|
991
|
|
992 Za pomo� pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak�no pomo�
|
|
993 �elite. �e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
|
|
994 povedal, kak�na pomo� je sploh na voljo. �e ste vtipkali C-h, pa ste
|
|
995 si premislili, lahko ukaz prekli�ete s C-g.
|
|
996
|
44343
|
997 (Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
|
|
998 dobro, in v takem primeru se prito�ite sistemskemu vzdr�evalcu. Medtem
|
|
999 pa, �e C-h ne prika�e sporo�ila o pomo�i na dnu zaslona, namesto tega
|
|
1000 poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
|
25853
|
1001
|
|
1002 Najosnovnej�i tip pomo�i prika�e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
|
|
1003 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
|
|
1004 kratek opis ukaza.
|
|
1005
|
44343
|
1006 >> Vtipkajte C-h c C-p.
|
25853
|
1007 Izpi�e se nekaj takega kot
|
|
1008
|
|
1009 C-p runs the command previous-line
|
|
1010
|
|
1011 Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
|
|
1012 uporabljamo, kadar pi�emo prilagoditve in raz�iritve Emacsa. Ker pa so
|
|
1013 navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
|
|
1014 po�ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve�itev, �e ste se z
|
|
1015 ukazom �e kdaj sre�ali.
|
|
1016
|
|
1017 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
|
|
1018 ali, �e nimate tipke META, <Esc>v.
|
|
1019
|
|
1020 Za ve� informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
|
|
1021
|
44343
|
1022 >> Vtipkajte C-h k C-p.
|
25853
|
1023
|
|
1024 To odpre novo okno in v njem prika�e dokumentacijo o funkciji, obenem
|
|
1025 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
|
|
1026 z pomo�jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
|
|
1027 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo�jo, in ga zaprete, ko ste
|
49600
|
1028 kon�ali.
|
25853
|
1029
|
|
1030 Sledi �e nekaj uporabnih mo�nosti, ki jih ponuja pomo�:
|
|
1031
|
|
1032 C-h f Opi�i funkcijo. Kot argument morate podati ime
|
49600
|
1033 funkcije.
|
25853
|
1034
|
|
1035 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
|
|
1036 To izpi�e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
|
|
1037
|
44343
|
1038 Podoben ukaz C-h v izpi�e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
|
|
1039 lahko nastavite obna�anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
|
|
1040 spremenljivke.
|
|
1041
|
25853
|
1042 C-h a Apropos. Vtipkajte klju�no besedo in Emacs bo izpisal
|
|
1043 vse ukaze, ki vsebujejo to klju�no besedo. Vse te
|
44343
|
1044 ukaze lahko prikli�ete z META-x. Pri nekaterih ukazih
|
25853
|
1045 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
|
|
1046 zaporedje, s katerim dose�ete isti u�inek.
|
|
1047
|
|
1048 >> Vtipkajte C-h a file<Return>.
|
|
1049
|
|
1050 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
|
|
1051 ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi�e
|
|
1052 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
|
49600
|
1053 write-file.
|
25853
|
1054
|
|
1055 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo�jo. Poskusite
|
49600
|
1056 nekajkrat.
|
25853
|
1057
|
|
1058 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo�jo.
|
|
1059
|
49600
|
1060 C-h i Priro�niki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
|
44343
|
1061 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
|
|
1062 podro�je, imenovano "info". V njem lahko prebirate
|
|
1063 priro�nike za programe, ki so name壕eni v sistemu. Z
|
|
1064 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priro�nik za
|
|
1065 urejevalnik Emacs. �e sistema Info �e niste
|
|
1066 uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
|
|
1067 v�deni izlet po na�inu Info in mo�nostih, ki jih
|
|
1068 ponuja. Ko boste zaklju�ili z branjem tega prvega
|
|
1069 berila, bo priro�nik za Emacs v sistemu Info va�
|
|
1070 glavni vir dokumentacije.
|
|
1071
|
25853
|
1072
|
47165
|
1073 * DRUGE MO�NOSTI
|
|
1074 ----------------
|
|
1075
|
|
1076 �e ve� se lahko nau�ite o Emacsu z branjem priro�nika, bodisi
|
|
1077 natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
|
|
1078 ali vtipkajte F10 h r). Dve mo�nosti, ki vam bosta morda posebej v�e�,
|
|
1079 sta samodejno zaklju�evanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
|
|
1080 tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
|
|
1081
|
|
1082 Samodejno zaklju�evanje vrstic je na�in, s katerim prihranimo nekaj
|
|
1083 tipkanja. �e �elite denimo preklopiti v delovno podro�je *Messages*,
|
|
1084 je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
|
|
1085 preostanek imena delovnega podro�ja. Samodejno zaklju�evanje je
|
|
1086 opisano v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
|
|
1087
|
|
1088 Dired omogo�a izpis seznama datotek v imeniku (in po mo�nosti tudi
|
|
1089 podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
|
|
1090 preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
|
|
1091 opisav v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
|
|
1092
|
|
1093 Priro�nik opisuje tudi mnoge druge mo�nosti Emacsa.
|
|
1094
|
|
1095
|
25853
|
1096 * ZAKLJU�EK
|
|
1097 -----------
|
|
1098
|
|
1099 Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. �e bi radi samo
|
49600
|
1100 za�asno sko�ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
|
|
1101 storite to z ukazom C-z.
|
25853
|
1102
|
|
1103 Ta u�benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
|
|
1104 Emacsu. �e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
|
|
1105 prito�ite se!
|
|
1106
|
|
1107
|
44343
|
1108 * RAZMNO�EVANJE IN RAZ�IRJANJE
|
|
1109 ------------------------------
|
25853
|
1110
|
|
1111 Angle�ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
|
|
1112 besedil, za�en�i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
|
|
1113 Emacs. V sloven壕ino ga je prevedel Primo� Peterlin.
|
|
1114
|
|
1115 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
|
|
1116 razmno�evanje in raz�irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
|
|
1117
|
47165
|
1118 Copyright (c) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002 Free Software Foundation
|
25853
|
1119
|
|
1120 Dovoljeno je izdelovati in raz�irjati neokrnjene kopije tega spisa
|
|
1121 v kakr�nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
|
|
1122 avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
|
|
1123 nadaljnje raz�irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
|
|
1124
|
49600
|
1125 Pod pogoji iz prej�njega odstavka je dovoljeno raz�irjati
|
25853
|
1126 spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, �e je jasno
|
|
1127 ozna�eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
|
|
1128
|
|
1129 Pogoji za razmno�evanje in raz�irjanje samega Emacsa so malo druga�ni,
|
|
1130 a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
|
|
1131 kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
|
|
1132 obstrukcionizem (,,lastni�tvo``) v programju tako, da uporabljate,
|
|
1133 pi�ete in delite prosto programje!
|
|
1134
|
|
1135 ;;; Local Variables:
|
|
1136 ;;; coding: iso-latin-2
|
54963
|
1137 ;;; sentence-end-double-space: nil
|
25853
|
1138 ;;; End:
|
52401
|
1139
|
|
1140 ;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6
|