Mercurial > emacs
annotate etc/TUTORIAL.sl @ 80264:ff365ee5c861
*** empty log message ***
author | Juri Linkov <juri@jurta.org> |
---|---|
date | Sun, 02 Mar 2008 16:18:21 +0000 (2008-03-02) |
parents | 1dd7437446ea |
children | 08874225702d |
rev | line source |
---|---|
47165 | 1 Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz�irjanja so navedeni na koncu. |
25853 | 2 |
3 Ukazi v Emacsu v splo�nem vklju�ujejo tipki CONTROL (v�asih ozna�eni | |
4 CTRL ali CTL) in META (v�asih ozna�ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju | |
5 vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj�avi: | |
6 | |
44343 | 7 C-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko |
8 vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr�imo pritisnjeno | |
9 tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. | |
10 M-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali | |
11 ALT, ko vtipkamo <znak>. �e na tipkovnici ni tipk META, EDIT | |
12 ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem | |
13 pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna�evali z <ESC>. | |
25853 | 14 |
15 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
16 V u�beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna�ujeta jih |
44343 | 17 znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: |
18 <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>> | |
19 [Sredina strani je iz didakti�nih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] | |
25853 | 20 >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika�i naslednji zaslon), |
21 da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite | |
44343 | 22 hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to |
25853 | 23 napraviti sami vsaki�, ko pridete do konca zaslona. |
24 | |
25 Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej�njega zaslona ponovili? Ta | |
26 kontinuiteta olaj�a branje pri skakanju s strani na stran. | |
27 | |
28 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po | |
29 datoteki. Zdaj �e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z | |
30 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v | |
31 (pritisnite tipko META in jo dr�ite ter pritisnite tipko v, ali pa | |
32 pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, �e tipke | |
33 META, EDIT ali ALT na va�i tipkovnici ni). | |
34 | |
35 >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. | |
36 | |
37 | |
38 * POVZETEK | |
39 ---------- | |
40 | |
41 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: | |
42 | |
43 C-v Premik se za cel zaslon naprej | |
44 M-v Premik se za cel zaslon nazaj | |
45 C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali | |
44343 | 46 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazal�ek |
47 (znak v C-l je �rka L, ne �tevka 1) | |
25853 | 48 |
49 >> Poi壕ite kazal�ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. | |
50 Vtipkajte C-l. | |
51 Ponovno poi壕ite kazal�ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto. | |
52 | |
47165 | 53 Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki |
54 imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s | |
55 C-v in M-v pa deluje povsod. | |
56 | |
25853 | 57 |
58 * PREMIKANJE KAZAL�KA | |
59 --------------------- | |
60 | |
61 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa | |
62 pridemo do izbranega mesta na zaslonu? | |
63 | |
64 Na�inov je ve�. Najosnovnej�i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in | |
65 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal�ek v prej�njo vrstico, znak nazaj, | |
47165 | 66 znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti �tirje ukazi so enakovredni |
67 kurzorskim tipkam: | |
25853 | 68 |
69 prej�nja vrstica, C-p | |
70 : | |
71 : | |
72 nazaj, C-b .... trenutni polo�aj kazal�ka .... naprej, C-f | |
73 : | |
74 : | |
75 naslednja vrstica, C-n | |
76 | |
77 >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal�ek v sredinsko vrstico | |
78 na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na | |
79 sredino zaslona. | |
80 | |
47165 | 81 V angle壕ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` |
82 (prej�nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F | |
83 kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazal�ka boste | |
84 uporabljali ves �as. | |
25853 | 85 |
86 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal�ek do te vrstice. | |
87 | |
88 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat | |
89 pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal�kom na sredini | |
90 vrstice. | |
91 | |
92 Vsaka vrstice v besedilu je zaklju�ena z znakom za novo vrstico | |
93 (angl. Newline). Ta lo�uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi | |
94 zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju�ena z znakom za novo vrstico | |
95 (�eprav tega Emacs ne zahteva). | |
96 | |
97 >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal�ek na za�etku vrstice. Kazal�ek se | |
98 mora premakniti na konec prej�nje vrstice. To je zato, ker se je | |
99 ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. | |
100 | |
101 Ukaz C-f premika kazal�ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. | |
102 | |
103 >> Poskusite �e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob�utek za | |
104 premikanje kazal�ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca | |
105 vrstice. �e enkrat pritisnite C-f, da sko�ite v naslednjo vrstico. | |
106 | |
107 Ko s kazal�kom dose�ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo | |
108 toliko premakne, da kazal�ek ostane na zaslonu. V angle壕ini se temu | |
109 pravi ,,scrolling``. To omogo�a, da lahko premaknemo kazal�ek na | |
110 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. | |
111 | |
112 >> Poskusite kazal�ek pripeljati s C-n �isto do dna zaslona in si oglejte, | |
113 kaj se zgodi. | |
114 | |
115 �e se vam zdi premikanje po en znak prepo�asno, se lahko premikate za | |
44343 | 116 celo besedo. M-f (META-f) premakne kazal�ek za eno besedo naprej, M-b |
25853 | 117 pa za besedo nazaj. |
118 | |
119 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. | |
120 | |
121 �e je kazal�ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. �e je v | |
122 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b | |
123 deluje podobno, a v nasprotni smeri. | |
124 | |
125 >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa �e nekaj C-f in | |
126 C-b. Opazujte u�inke M-f in M-b, ko je kazal�ek sredi besede ali | |
127 med besedami. | |
128 | |
129 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na | |
130 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana�ajo na operacije nad | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
131 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control |
25853 | 132 nana�ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice |
133 ipd.). | |
134 | |
135 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e | |
136 premakneta kazal�ek na za�etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na | |
137 za�etek oz. konec stavka. | |
138 | |
139 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. | |
140 Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. | |
141 | |
142 Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni�, ponovljeni M-a pa se | |
143 premikajo naprej? �eprav se ne obna�ata enako, pa je vendar obna�anje | |
144 enega in drugega po svoje naravno. | |
145 | |
146 Polo�aju kazal�ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to�ka. | |
147 Parafrazirano: kazal�ek ka�e na zaslonu, kje je to�ka v besedilu. | |
148 | |
149 Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal�ka, vklju�no s premiki | |
150 po besedo in stavek: | |
151 | |
152 C-f Premik za znak naprej | |
153 C-b Premik za znak nazaj | |
154 | |
155 M-f Premik za besedo naprej | |
156 M-b Premik za besedo nazaj | |
157 | |
158 C-n Premik v naslednjo vrstico | |
159 C-p Premik v prej�njo vrstico | |
160 | |
161 C-a Premik na za�etek vrstice | |
162 C-e Premik na konec vrstice | |
163 | |
164 M-a Premik na za�etek stavka | |
165 M-e Premik na konec stavka | |
166 | |
167 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. | |
168 To so najpogosteje uporabljani ukazi. | |
169 | |
44343 | 170 �e dva pomembna ukaza za premikanje kazal�ka sta M-< (META-manj�i od), |
171 ki ga premakne na za�etek datoteke, in M-> (META-ve�ji od), ki ga | |
25853 | 172 premakne na konec datoteke. |
173 | |
174 Na ameri�kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate | |
175 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - | |
176 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug | |
177 ukaz, Meta-vejica. Na na�ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, | |
178 in za ukaz M-> morate pritisniti �e tipko Shift. | |
179 | |
180 >> Poskusite zdaj M-<, skok na za�etek tega u�benika. | |
181 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. | |
182 | |
183 >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u�benika. | |
184 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. | |
185 | |
186 �e ima va�a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal�ek po | |
187 zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo�amo, da se privadite ukazov C-b, | |
188 C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi�, delujejo na �isto vseh | |
189 terminalih. Drugi�, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je | |
44343 | 190 tipkanje ukazov s CONTROL hitrej�e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker |
25853 | 191 ni treba ves �as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in |
44343 | 192 nazaj. In tretji�, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste |
25853 | 193 enostavneje nau�ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal�ka. |
194 | |
195 Ve�ini ukazov v Emacsu lahko podamo �tevil�ni argument; najve�krat ta | |
196 pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve�kratno ponovitev | |
197 ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem �tevilo, | |
198 kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje �eljeni ukaz. �e ima va�a | |
199 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in | |
200 namesto tega vtipkate �tevilo ponovitev, medtem ko dr�ite pritisnjeno | |
201 tipko META. Druga metoda je sicer kraj�a, priporo�amo pa prvo, ker | |
202 deluje na vseh terminalih. Tak�en �tevil�ni argument je ,,prefiksni`` | |
203 argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana�a. | |
204 | |
44343 | 205 Zgled: C-u 8 C-f premakne kazal�ek za osem znakov naprej. |
25853 | 206 |
207 >> Poskusite s primernim argumentom za �tevilo ponovitev ukaza | |
208 C-n ali C-p priti �im bli�e tej vrstici v enem samem skoku. | |
209 | |
210 Ve�ina ukazov, ne pa vsi, uporablja �tevil�ni argument kot �tevilo | |
44343 | 211 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih |
212 ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim | |
25853 | 213 argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi�ajno. |
214 | |
215 Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga�ni. �e jima podamo argument, | |
216 premakneta zaslon za navedeno �tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u | |
44343 | 217 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. |
25853 | 218 |
219 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v | |
220 | |
221 To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. �e bi ga radi | |
222 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. | |
223 | |
44343 | 224 �e uporabljate grafi�ni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate |
72441 | 225 verjetno ob robu Emacsovega okna navpi�no pravokotno ploskev, |
44343 | 226 imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z |
227 mi�ko kliknete na drsnik. | |
25853 | 228 |
229 >> Postavite kazalec na vrh ozna�enega obmo�ja na drsniku in pritisnite | |
230 srednji gumb na mi�ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, | |
231 dolo�eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. | |
232 | |
233 >> Medtem ko dr�ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi�ko gor in | |
234 dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko | |
235 premikate mi�ko? | |
236 | |
237 | |
238 * �E SE EMACS OBESI | |
239 ------------------- | |
240 | |
241 �e se Emacs preneha odzivati na va�e ukaze, ga lahko varno prekinete z | |
242 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo | |
243 predolgo, da bi se izvedli. | |
244 | |
245 Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli�ete �tevil�ni | |
246 argument, ali pa za�etek ukaza, ki ga ne �elite izvesti. | |
247 | |
248 >> Vtipkajte C-u 100, s �imer ste izbrali �tevil�ni argument 100, | |
249 zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal�ek se je | |
250 premaknil le za en znak, ker ste �tevil�ni argument vmes preklicali | |
251 s C-g. | |
252 | |
253 Tudi �e ste po nesre�i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g. | |
254 | |
255 | |
256 * ONEMOGO�ENI UKAZI | |
257 ------------------- | |
258 | |
259 Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo�enih``, da bi jih | |
260 za�etniki ne izvedli po nesre�i. | |
261 | |
262 �e vtipkate tak onemogo�en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z | |
263 obvestilom, kateri ukaz ste sku�ali izvesti, in vas vpra�alo, �e ga | |
264 res �elite izvesti. | |
265 | |
266 �e v resnici �elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor | |
267 na vpra�anje. Normalno verjetno ukaza ne �elite izvesti, zato na | |
268 vpra�anje odgovorite z ,n`. | |
269 | |
44343 | 270 >> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogo�en ukaz), |
271 zatem na vpra�anje odgovorite n. | |
25853 | 272 |
273 | |
274 * OKNA | |
275 ------ | |
276 | |
277 Emacs lahko prika�e ve� oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo | |
278 razlo�ili, kako uporabljamo ve� oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali | |
279 le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo� ali | |
280 pa izpis kak�nega drugega programa. Preprosto je: | |
281 | |
282 C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). | |
283 | |
44343 | 284 To je CONTROL-x, ki mu sledi �tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne �ez cel |
25853 | 285 zaslon okno, v katerem se nahaja kazal�ek, ostala pa zapre. |
286 | |
287 >> Premaknite kazal�ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l | |
44343 | 288 >> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. |
25853 | 289 Vidite, kako se je to okno skr�ilo in odstopilo prostor oknu, |
44343 | 290 ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? |
25853 | 291 |
292 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. | |
293 | |
294 Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau�ili do zdaj, je ta ukaz | |
44343 | 295 sestavljen iz dveh znakov. Za�ne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta |
25853 | 296 ukazov se za�ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, |
297 delovnimi podro�ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se | |
44343 | 298 za�nejo s CONTROL-x, ki mu sledi �e en, dva ali trije znaki. |
25853 | 299 |
300 | |
301 * VRIVANJE IN BRISANJE | |
302 ---------------------- | |
303 | |
304 �e �elite v obstoje�e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite | |
305 kazal�ek na �eljeno mesto in za�nite tipkati. Znake, ki jih lahko | |
306 vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in | |
307 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za | |
308 skok v novo vrstico. | |
309 | |
47165 | 310 Zadnji vtipkani znak lahko izbri�ete s pritiskom na tipko |
311 <Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate | |
312 za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka | |
313 vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je ozna�ena z "Backspace", | |
314 "Delete" ali "Del". | |
25853 | 315 |
47165 | 316 �e imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj |
317 vas ne zmede, �e imate poleg tega �e tipko "Delete" - <Delback> je | |
318 "Backspace". | |
319 | |
320 Splo�no <Delback> pobri�e znak neposredno pred trenutnim polo�ajem | |
25853 | 321 kazal�ka. |
322 | |
47165 | 323 >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri�ite. |
25853 | 324 Ni� naj vas ne skrbi, �e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika |
325 tega u�benika ne boste pokvarili -- tole je samo va�a osebna kopija. | |
326 | |
327 Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji | |
44343 | 328 vrstici na zaslonu. Obrnjena po�evnica (znak ,\`) ali v grafi�nih |
329 okoljih zavita pu壕ica ob desnem robu ozna�uje vrstico, ki se | |
330 nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. | |
25853 | 331 |
332 >> Zdaj za�nite tipkati besedilo, dokler ne dose�ete desnega roba, in | |
333 �e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. | |
334 | |
47165 | 335 >> S tipko <Delback> pobri�ite toliko znakov, da vrstica ne sega |
25853 | 336 ve� �ez �irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji |
337 vrstici je izginil. | |
338 | |
339 Znak za novo vrstico lahko pobri�emo enako kot vsak drug znak. S tem, | |
340 ko pobri�emo znak za novo vrstico, zdru�imo vrstici v eno samo. �e bo | |
341 nova vrstica predolga, da bi cela pri�la na zaslon, bo razdeljena v | |
342 ve� zaslonskih vrstic. | |
343 | |
47165 | 344 >> Premaknite kazal�ek na za�etek vrstice in pritisnite <Delback>. To |
25853 | 345 zdru�i vrstico s prej�njo. |
346 | |
347 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo | |
348 vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. | |
349 | |
350 Spomnimo se, da lahko za ve�ino ukazov v Emacsu dolo�imo, naj se | |
351 izvedejo ve�krat zaporedoma; to vklju�uje tudi vnos teksta. Ponovitev | |
352 obi�ajnega znaka ga ve�krat vrine v besedilo. | |
353 | |
354 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * | |
355 | |
356 Zdaj ste se nau�ili najpreprostej�i na�in, da v Emacsu nekaj natipkate | |
357 in popravite. Bri�ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek | |
358 ukazov za brisanje: | |
359 | |
47165 | 360 <Delback> pobri�e znak tik pred kazal�kom (levo od |
25853 | 361 oznake za kazal�ek) |
362 C-d pobri�e znak tik za kazal�kom (,pod` oznako | |
363 za kazal�ek) | |
364 | |
47165 | 365 M-<Delback> pobri�e besedo tik pred kazal�kom |
25853 | 366 M-d pobri�e besedo tik za kazal�kom |
367 | |
368 C-k zavr�e besedilo desno od kazal�ka do konca vrstice | |
369 M-k zavr�e besedilo od polo�aja kazal�ka do konca stavka | |
370 | |
371 �rka ,d` je iz angle�ke besede ,delete` (pobrisati), �rka ,k` pa iz | |
47165 | 372 besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter |
373 M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za�ela | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
374 C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne |
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
375 moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na |
25853 | 376 vrstice, drugi na stavke. |
377 | |
44343 | 378 Obstaja tudi splo�en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega |
379 podro�ja. Kazal�ek postavimo na en konec podro�ja, ki ga �elimo | |
380 izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je | |
381 preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazal�ek na | |
382 drug konec podro�ja, ki ga �elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem | |
383 ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. | |
384 | |
385 >> Premaknite kazal�ek na �rko O, s katero se za�enja prej�nji | |
386 odstavek. | |
387 >> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika�e sporo�ilo "Mark set" (slov. Oznaka | |
388 postavljena) na dnu ekrana. | |
389 >> Premaknite kazal�ek na �rko V v "postavimo" v drugi vrstici istega | |
390 odstavka. | |
391 >> Vtipkajte C-w. S tem zavr�emo vse besedilo za�en�i z O in vse do | |
392 �rke V. | |
25853 | 393 |
394 Razlika med tem, �e zavr�ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, | |
395 pobiti) ali pa �e pobri�ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko | |
396 prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo�no ukazi, ki | |
397 lahko povzro�ijo veliko �kode (pobri�ejo veliko besedila), shranijo | |
398 pobrisano besedilo; tisti, ki pobri�ejo samo posamezni znak, ali samo | |
399 prazne vrstice in presledke, pa ne. | |
400 | |
401 >> Postavite kazal�ek na za�etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da | |
402 pobri�ete vsebino vrstice. | |
403 >> �e enkrat pritisnite C-k. To pobri�e �e znak za novo vrstico. | |
404 | |
405 Ste opazili, da prvi C-k pobri�e vsebino vrstice, naslednji C-k pa �e | |
406 vrstici samo, s �imer se vse besedilo pod biv�o vrstico premakne za | |
407 eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava �tevil�ni argument malo | |
408 druga�e: pobri�e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj | |
409 ponovitev. C-u 2 C-k pobri�e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj | |
410 drugega, kot �e dvakrat vtipkate C-k. | |
411 | |
44343 | 412 Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- |
413 potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam | |
414 je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa | |
415 na kak�en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi | |
416 datoteki. Isto besedilo lahko ve�krat potegnete nazaj, tako da je v | |
417 delovnem podro�ju pove�terjeno. | |
418 | |
419 Ukaz za vra�anje pobitega besedila je C-y. | |
25853 | 420 |
421 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. | |
422 | |
44343 | 423 �e ste uporabili ve� zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo |
424 shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. | |
25853 | 425 |
426 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. | |
427 | |
428 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: | |
429 | |
430 >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal�ek za nekaj vrstic navzdol | |
431 in �e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele | |
432 besedila? | |
433 | |
434 Kaj pa, �e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar | |
435 ste za iskanim odlomkom pobrisali �e nekaj? C-y vrne samo nazadnje | |
436 pobrisan odlomek. Vendar tudi prej�nje besedilo ni izgubljeno. Do | |
437 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano | |
438 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim | |
439 besedilom. Vsak naslednji M-y prika�e �e eno prej. Ko ste kon�no | |
440 pri�li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni� posebnega, da bi | |
441 ga obdr�ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo | |
442 ostalo, kamor ste ga odlo�ili. | |
443 | |
444 �e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za�ete, torej | |
445 spet na zadnje pobrisano besedilo. | |
446 | |
447 >> Pobri�ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri�ite �e | |
448 eno vrstico. | |
449 Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. | |
450 Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. | |
451 Ponovite ukaz M-y �e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na | |
452 zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika�e ponovno nazadnje | |
453 pobrisana vrstica, in �e naprej. �e �elite, lahko tudi ukazu | |
454 M-y podate pozitivno ali negativno �tevilo ponovitev. | |
455 | |
456 | |
457 * PREKLIC UKAZA (UNDO) | |
458 ---------------------- | |
459 | |
460 �e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko | |
461 besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne | |
462 C-x u zadnjo spremembo besedila; �e ukaz ponovimo, prekli�emo �e | |
463 predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se�e �e eno | |
464 spremembo globlje v zgodovino. | |
465 | |
466 Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na�ih ukazov, z dvema | |
467 izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu | |
468 (npr. premik kazal�ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih | |
469 znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki | |
470 bi jih morali vtipkati. | |
471 | |
472 >> Pobri�ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli�ite nazaj s C-x u. | |
473 | |
474 C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot | |
475 s C-x u, ga je pa la�je odtipkati, �e morate ukaz ponoviti ve�krat | |
476 zaporedoma. Te�ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni | |
477 povsem o�itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen �e kot C-x u. Na | |
478 nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr�imo | |
479 pritisnjeno tipko CONTROL. | |
480 | |
481 �e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri�ni argument, je to enako, kot �e | |
482 bi ukaz ro�no ponovili tolikokrat, kot pravi argument. | |
483 | |
44343 | 484 Ukaz za brisanje besedila lahko prekli�ete in besedilo povrnete, |
485 enako, kot �e bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem | |
486 besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom | |
487 C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. | |
488 | |
25853 | 489 |
490 * DATOTEKE | |
491 ---------- | |
492 | |
493 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v | |
494 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, | |
495 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
496 na disku ,,poi壕emo`` (angl. find) datoteko, preden za�nemo tipkati |
25853 | 497 (pravimo tudi, da ,,obi壕emo`` datoteko). |
498 | |
499 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je | |
500 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa | |
501 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo | |
502 (angl. save) na disk. Tako imamo mo�nost, da se izognemo temu, da bi | |
503 nam na pol spremenjene datoteke le�ale po disku, kadar tega ne | |
504 �elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, | |
505 lahko prvotno datoteko prikli�emo nazaj celo �e potem, ko smo datoteko | |
506 �e shranili na disk. | |
507 | |
508 V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za�ne in | |
509 kon�a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del | |
510 zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to | |
511 ,,TUTORIAL``, va�a delovna kopija u�benika Emacsa. Ko boste poiskali | |
512 kak�no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. | |
513 | |
514 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero | |
515 datoteko i壕emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v | |
516 tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz | |
517 | |
518 C-x C-f (poi壕i datoteko) | |
519 | |
520 vas Emacs povpra�a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v | |
521 vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro�ju pravimo pogovorni | |
522 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj | |
523 pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi�ajne ukaze za urejanje, �e | |
524 ste se na primer pri tipkanju zmotili. | |
525 | |
526 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v | |
527 pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli�ete s C-g. | |
528 | |
529 >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa �e C-g. Zadnji ukaz od treh je | |
530 zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je | |
531 uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. | |
532 | |
533 Ko ste dokon�ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se | |
534 po�ene ukaz C-x C-f in poi壕e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik | |
535 izgine, ko je ukaz izveden. | |
536 | |
537 Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko | |
538 dopolnjujete, urejate ali kako druga�e spreminjate vsebino. Ko �elite, | |
539 da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: | |
540 | |
541 C-x C-s (shrani datoteko) | |
542 | |
543 Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra�unalnika na datoteko na | |
544 disk. Ko prvi� izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako | |
545 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega | |
546 razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. | |
547 | |
548 Ko je Emacs shranil datoteko, izpi�e njeno ime. Shranjujte raje | |
549 pogosteje kot ne, da v primeru, �e gre z ra�unalnikom kaj narobe, ne | |
550 izgubite veliko. | |
551 | |
552 >> Vtipkajte C-x C-s, s �imer boste shranili svojo kopijo tega | |
553 u�benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote | |
554 ...TUTORIAL``. | |
555 | |
556 Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in | |
557 tako ne boste videli, da Emacs �e kaj izpi�e. To je znak, da je | |
558 operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za | |
559 prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon | |
560 ,,odmrznete`` z ukazom C-q. �e je va� sistem eden takih, si za nasvet, | |
561 kako re�iti to nev�e�nost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to | |
562 Incremental Search`` v priro�niku za Emacs. | |
563 | |
564 Poi壕ete lahko lahko �e obstoje�o datoteko, da si jo ogledate ali | |
565 popravite, ali pa tudi datoteko, ki �e ne obstaja. To je na�in, kako z | |
566 Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi壕ite datoteko z izbranim imenom, | |
567 ki bo sprva prazna, in za�nite pisati. Ko jo boste prvi� shranili, bo | |
568 Emacs ustvaril datoteko z vne�enim besedilom. Od tod dalje delate na | |
569 �e obstoje�i datoteki. | |
570 | |
571 | |
572 * DELOVNA PODRO�JA | |
573 ------------------ | |
574 | |
575 Tudi �e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva | |
576 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo �e enkrat ,,poi壕ete`` z | |
577 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. | |
578 | |
47165 | 579 >> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f |
580 bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in | |
581 shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon�ali, se | |
25853 | 582 vrnite v u�benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>. |
583 | |
584 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem | |
585 podro�ju`` (angl. buffer). Ko poi壕emo datoteko, Emacs ustvari zanjo | |
586 novo delovno podro�je. Vsa obstoje�a delovna podro�ja v Emacsu vidimo | |
587 z ukazom: | |
588 | |
589 C-x C-b Seznam delovnih podro�ij. | |
590 | |
591 >> Poskusite C-x C-b zdaj. | |
592 | |
593 Vidite, da ima vsako delovno podro�je svoje ime, pri nekaterih pa pi�e | |
47165 | 594 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki |
595 ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak�nega delovnega | |
596 podro�ja. | |
25853 | 597 |
598 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro�ij. | |
599 | |
47165 | 600 Tudi �e imate ve� delovnih podro�ij, pa je vedno le eno od njih |
601 trenutno dejavno. To je tisto delovno podro�je, ki ga popravljate. �e | |
602 �elite popravljati drugo delovno podro�je, morate ,,preklopiti`` | |
603 nanj. �e bi radi preklopili na delovno podro�je, ki pripada kak�ni | |
604 datoteki, �e poznate en na�in, kako to storiti: ponovno ,,obi壕ete`` | |
605 (odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa �e la�ji na�in: z | |
606 ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podro�ja. | |
607 | |
608 >> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s �imer se vrnete v delovno podro�je | |
609 ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej | |
610 odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s �imer se vrnete | |
611 nazaj v ta u�benik. | |
612 | |
613 Ve�inoma se ime delovnega podro�ja kar ujema z imenom datoteke (brez | |
614 poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podro�ij, ki ga | |
615 prika�e ukaz C-x C-b, prika�e imena vseh delovnih podro�ij. | |
616 | |
617 Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del | |
618 kak�nega delovnega podro�ja. Nekatera delovna podro�ja ne pripadajo | |
619 nobeni datoteki. Podro�je ,,*Buffer List*``, na primer, je �e eno | |
620 takih. To delovno podro�je smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz | |
621 C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podro�ij. Tudi delovno podro�je | |
622 ,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporo�ila, ki | |
623 jih je Emacs izpisoval v odzivnem podro�ju na dnu zaslona. | |
624 | |
625 >> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podro�je | |
626 s sporo�ili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako | |
627 vrnite v u�benik. | |
628 | |
25853 | 629 �e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to |
630 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na | |
631 delovnem podro�ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali | |
632 spreminjanje delovnega podro�ja druge datoteke nima nobenega vpliva na | |
633 podro�je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo | |
634 udobno pot, da shranimo delovno podro�je prve datoteke. Nerodno bi | |
635 bilo preklapljanje na prvo podro�je s C-x C-f, da bi shranili s C-x | |
636 C-s. Namesto tega imamo: | |
637 | |
638 C-x s Shrani nekatera delovna podro�ja | |
639 | |
640 Ukaz C-x poi壕e delovna podro�ja, katerih vsebina je bila spremenjena, | |
641 odkar je bila zadnji� shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno | |
642 podro�je C-x s vpra�a, �e ga �elite shraniti. | |
643 | |
644 | |
645 * RAZ�IRJEN NABOR UKAZOV | |
646 ------------------------ | |
647 | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
648 �e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu�ili, da jih obesimo na |
25853 | 649 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. |
650 eXtend - raz�iriti), ki uvede ukaz iz raz�irjenega nabora. Dveh vrst je: | |
651 | |
652 C-x Znakovna raz�iritev (angl. Character eXtend). | |
653 Sledi mu en sam znak. | |
654 M-x Raz�iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime | |
655 ukaza. | |
656 | |
657 Tudi ti ukazi so na splo�no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako | |
658 pogosto kot tiste, ki ste se jih �e nau�ili. Dva ukaza iz raz�irjenega | |
659 nabora �e poznamo: C-x C-f, s katerim poi壕emo datoteko, in C-x C-s, s | |
660 katerim datoteko shranimo. �e en primer je ukaz, s katerim Emacsu | |
661 povemo, da �elimo kon�ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x | |
662 C-c (ne skrbite: preden kon�a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene | |
663 datoteke). | |
664 | |
665 Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za�asno*, tako da lahko ob vrnitvi | |
666 nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. | |
667 | |
668 Na sistemih, ki to dopu壕ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno | |
669 lupino, a ga ne kon�a - �e uporabljate ukazno lupino C, se lahko | |
670 vrnete z ukazom ,fg` ali splo�neje z ukazom ,,%emacs``. | |
671 | |
672 Drugod ukaz C-z po�ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko | |
673 po�enete kak�en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem | |
674 primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini | |
675 je navadno na�in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. | |
676 | |
677 Ukaz C-x C-c uporabimo, �e se nameravamo odjaviti s sistema. To je | |
678 tudi pravilen na�in za izhod iz Emacsa, �e je tega pognal program za | |
679 delo s po�to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj | |
680 napraviti z za�asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, | |
681 �e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v | |
682 Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. | |
683 | |
684 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: | |
685 | |
686 C-x C-f Poi壕i datoteko. | |
687 C-x C-s Shrani datoteko. | |
44343 | 688 C-x C-b Prika�i seznam delovnih podro�ij. |
25853 | 689 C-x C-c Kon�aj Emacs. |
44343 | 690 C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. |
25853 | 691 C-x u Preklic zadnjega ukaza. |
692 | |
693 Poimenovani raz�irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo �e bolj | |
694 poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na�inih dela. Eden | |
695 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en | |
696 niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi�e v pogovornem | |
697 vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa �aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga | |
698 �elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte | |
44343 | 699 samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska |
700 tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani | |
701 tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>. | |
25853 | 702 |
703 Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga �elite | |
704 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej | |
705 vnesete in zaklju�ite s pritiskom na tipko Return. | |
706 | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
707 >> Premaknite kazal�ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem |
25853 | 708 vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>. |
709 | |
710 Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede | |
711 z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo | |
712 ,,spremenila``. | |
713 | |
714 | |
715 * AVTOMATI�NO SHRANJEVANJE | |
716 -------------------------- | |
717 | |
718 Spremembe v datoteki, ki jih �e niste shranili na disk, so izgubljene, | |
719 �e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, | |
720 Emacs periodi�no avtomati�no shrani vse datoteke, ki jih | |
721 urejate. Avtomati�no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po | |
722 znaku ,#` na za�etku in koncu imena: �e se je va�a datoteka imenovala | |
723 ,,hello.c``, se avtomati�no shranjena datoteka imenuje | |
724 ,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati�no shranjena | |
725 datoteka ni ve� potrebna, in Emacs jo pobri�e. | |
726 | |
727 �e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati�no | |
728 shranjeno besedilo tako, da normalno poi壕ete datoteko (pravo ime | |
729 datoteke, ne ime avtomati�no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x | |
730 recover file<Return>. Ko vas vpra�a za potrditev, vtipkajte yes<Return> | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
731 za nadaljevanje in povrnitev avtomati�no shranjenenih podatkov. |
25853 | 732 |
733 | |
734 * ODZIVNO PODRO�JE | |
735 ------------------ | |
736 | |
737 Kadar Emacs opazi, da po�asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici | |
738 na dnu zaslona odzivno podro�je in v njem sproti prikazuje natipkano. | |
739 | |
740 | |
741 * STATUSNA VRSTICA | |
742 ------------------ | |
743 | |
744 Vrstica nad odzivnim podro�jem je statusna vrstica. Ta ka�e verjetno | |
745 nekaj podobnega kot: | |
746 | |
44343 | 747 --:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- |
25853 | 748 |
749 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga | |
750 urejate. | |
751 | |
752 Zdaj �e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo | |
753 poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona �e NN | |
754 odstotkov celotne datoteke. �e je za�etek datoteke na zaslonu, bo | |
755 namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, �e je | |
756 zadnja vrstica datoteke na zaslonu. �e je datoteka, ki jo ogledujete, | |
757 tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. | |
758 | |
44343 | 759 �rka L in �tevilke za njo ka�ejo polo�aj �e druga�e, kot zaporedno |
760 �tevilko vrstice, v kateri je kazal�ek. | |
761 | |
25853 | 762 Zvezdice na za�etku vrstice pomenijo, da ste datoteko �e spreminjali. |
763 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, | |
764 so samo �rtice. | |
765 | |
766 Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak�nem na�inu dela | |
767 Emacs. Privzeti na�in je osnovni na�in (Fundamental), v katerem ste | |
768 sedaj. Fundamental je eden od glavnih na�inov (angl. major | |
769 mode). Emacs pozna veliko razli�nih glavnih na�inov. Nekateri od njih | |
770 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju | |
771 besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na�in, | |
772 njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi�e | |
773 Fundamental. | |
774 | |
775 Glavni na�ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, | |
776 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak | |
777 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, | |
778 mora vsak glavni na�in vnesti komentarje druga�e. Ker je vsak glavni | |
779 na�in ime raz�irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni | |
780 na�in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na�in | |
781 Fundamental. | |
782 | |
783 �e nameravate popravljati slovensko (ali angle�ko) besedilo, kot je na | |
784 primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na�in (Text). | |
785 >> Vtipkajte M-x text mode<Return>. | |
786 | |
44343 | 787 Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nau�ili, se s tem ne |
25853 | 788 spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu壕aje za |
789 dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na�inu jih je | |
790 obravnaval kot meje med besedami. | |
791 | |
792 Glavni na�ini navadno po�enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve�ina | |
793 ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po�nejo na razli�en na�in. | |
794 | |
795 Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na�inu dobite z ukazom C-h m. | |
796 | |
797 >> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve�krat, toliko, da bo ta vrstica blizu | |
798 vrha zaslona. | |
799 >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v �em se tekstovni na�in (Text) razlikuje | |
800 od osnovnega (Fundamental). | |
801 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. | |
802 | |
803 Glavnim na�inom pravimo glavni na�ini zato, ker obstajajo tudi | |
804 podna�ini (angl. minor modes). Podna�ini ne nadome壕ajo glavnih | |
805 na�inom, ampak le spreminjajo njihovo obna�anje. Podna�ine lahko | |
806 aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na�ina in neodvisno | |
807 od ostalih podna�inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna�ina, | |
808 en podna�in, ali kombinacijo ve�ih podna�inov. | |
809 | |
47165 | 810 Podna�in, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto |
25853 | 811 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati�no deli vrstice na |
812 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. | |
813 | |
44343 | 814 Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je |
25853 | 815 vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x |
44343 | 816 auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo |
25853 | 817 (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. |
818 | |
44343 | 819 >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem za�nite tipkati |
820 "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil | |
821 vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj | |
822 Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. | |
25853 | 823 |
824 �irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko | |
825 spremenite z ukazom C-x f. Novo �irino morate podati kot �tevil�ni | |
826 argument. | |
827 | |
828 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte | |
829 nekaj besedila in poglejte, �e bo Emacs res delil vrstice pri 20 | |
830 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. | |
831 | |
832 Auto Fill deluje le, kadar pi�ete novo besedilo, ne pa, | |
833 kadar popravljate �e napisan odstavek. | |
834 Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal�ek premaknete nekam | |
44343 | 835 znotraj odstavka in uka�ete M-q (META-q). |
25853 | 836 |
837 >> Premaknite kazal�ek v prej�nji odstavek in izvedite M-q. | |
838 | |
839 | |
840 * ISKANJE | |
841 --------- | |
842 | |
843 Emacs lahko v besedilu poi壕e niz znakov (zaporedje znakov ali besed), | |
844 naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za | |
845 premikanje kazal�ka, saj premakne kazal�ek na kraj v besedilu, kjer je | |
846 na�el iskani niz. | |
847 | |
848 Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga�no od tistega, ki ste ga | |
849 navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje | |
850 odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. | |
851 | |
852 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za | |
853 iskanje nazaj po datoteki. PO�AKAJTE! Ne preizku�ajte jih �e ta hip! | |
854 | |
855 Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik | |
856 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju | |
857 in vas �aka, da za�nete tipkati, kar i壕ete. <Return> zaklju�i iskanje. | |
858 | |
859 >> Pritisnite zdaj C-s. PO�ASI, �rko za �rko, vtipkajte besedo | |
860 ,,kazal�ek``. Za vsako vtipkano �rko se ustavite in si oglejte, kaj | |
861 se je zgodilo s kazal�kom. | |
862 >> �e enkrat pritisnite C-s, da poi壕ete naslednji ,,kazal�ek``. | |
47165 | 863 >> �estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazal�ek. |
25853 | 864 >> Kon�ajte iskanje s tipko <Return>. |
865 | |
866 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku�a | |
867 poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi壕ete | |
868 naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal�ek``, samo �e enkrat | |
869 pritisnete C-s. �e takega mesta ni, Emacs �ivkne in vam sporo�i, da | |
870 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. | |
871 | |
872 OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran | |
873 zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in | |
874 ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi | |
875 ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na | |
876 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental | |
877 Search`` v priro�niku za nasvet, kako se spopasti s to nev�e�nostjo. | |
878 | |
47165 | 879 �e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili, |
25853 | 880 da to pobri�e zadnji znak v iskanem nizu, kazal�ek pa se premakne |
881 nazaj na mesto v besedilu, kjer je na�el kraj�i niz. Na primer, | |
882 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal�ek na | |
47165 | 883 mestu, kjer se prvi� pojavi ,,ka``. �e zdaj pritisnete <Delback>, boste |
25853 | 884 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal�ek |
885 postavil na mesto, kjer je prvi� na�el ,k`, preden ste natipkali �e | |
886 ,a`. | |
887 | |
888 �e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak | |
889 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), | |
890 se iskanje prekine. | |
891 | |
892 C-s za�ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal�ek, in | |
893 i壕e do konca datoteke. �e bi radi iskali proti za�etku datoteke, | |
894 namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja | |
895 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. | |
896 | |
897 | |
898 * VE� OKEN NA ZASLONU | |
899 --------------------- | |
900 | |
901 Ena simpati�nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve� oken | |
902 na ekranu, tudi �e ne delamo v grafi�nem na�inu. | |
903 | |
44343 | 904 >> Premaknite kazal�ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji |
905 znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) | |
25853 | 906 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. |
907 V obeh oknih imate odprt ta priro�nik. Kazal�ek je ostal v zgornjem | |
908 oknu. | |
909 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. | |
44343 | 910 (�e nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). |
25853 | 911 >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal�ek v |
912 spodnje okno. | |
913 >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. | |
914 Zgornje okno �e vedno ka�e ta navodila. | |
915 >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal�ek se je vrnil na | |
916 mesto, kjer je bil, preden smo sko�ili v spodnje okno. | |
917 | |
918 Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje | |
919 v oknu je ostal kazal�ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal�ek tudi | |
920 v resnici prika�e. Vsi obi�ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih | |
921 nau�ili, veljajo za aktivno okno. | |
922 | |
923 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, | |
924 drugega pa uporabljamo samo za pomo�. Kazal�ek ostaja ves �as v oknu, | |
925 v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko | |
926 premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. | |
927 | |
44343 | 928 C-M-v je primer znaka CONTROL-META. �e imate v resnici tipko META (na |
25853 | 929 PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr�ite pritisnjeni |
930 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od | |
931 tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta �ele, ko | |
932 pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). | |
933 | |
934 Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, �e nimate tipke META | |
935 in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej | |
44343 | 936 pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v |
937 ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, | |
25853 | 938 kot sta CONTROL in META. |
939 | |
940 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. | |
941 | |
942 (�e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili | |
943 zgornjega. Razmi�ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr�i samo eno okno, in | |
944 sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) | |
945 | |
946 Seveda ni nujno, da obe okni ka�eta isto delovno podro�je. �e v enem | |
947 oknu izvedete C-x C-f in poi壕ete novo datoteko, se vsebina drugega | |
948 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
949 datoteko. |
25853 | 950 |
951 Pa �e ena pot, kako v dveh oknih prika�ete dve razli�ni datoteki: | |
952 | |
953 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va�ih | |
954 datotek. Kon�ajte z <Return>. Odpre se �e eno okno in izbrana | |
955 datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal�ek se preseli v drugo | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
956 okno. |
25853 | 957 |
958 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da | |
959 zaprete spodnje okno. | |
960 | |
961 | |
962 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA | |
963 ---------------------------- | |
964 | |
965 V�asih boste pri�li v nekaj, �emur se pravi ,,rekurzivni nivo | |
966 urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji | |
967 oklepajo ime glavnega na�ina. V osnovnem na�inu bi, na primer, videli | |
968 [(Fundamental)] namesto (Fundamental). | |
969 | |
970 Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re�ite, �e vtipkate ESC ESC ESC. To | |
971 zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi | |
972 za ukinjanje odve�nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. | |
973 | |
974 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte | |
975 ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. | |
976 | |
977 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g | |
978 prekli�e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. | |
979 | |
980 | |
981 * DODATNA POMO� | |
982 --------------- | |
983 | |
984 V tem uvodu smo posku�ali zbrati dovolj informacij, da lahko za�nete | |
985 Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo�e vse to | |
986 zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau�ili kaj o �tevilnih | |
987 koristnih mo�nostih, ki jih �e ne poznate. Emacs ima �e vgrajene | |
44343 | 988 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h |
989 (h kot ,,help``, pomo�). | |
25853 | 990 |
991 Za pomo� pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak�no pomo� | |
992 �elite. �e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo | |
993 povedal, kak�na pomo� je sploh na voljo. �e ste vtipkali C-h, pa ste | |
994 si premislili, lahko ukaz prekli�ete s C-g. | |
995 | |
44343 | 996 (Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni |
997 dobro, in v takem primeru se prito�ite sistemskemu vzdr�evalcu. Medtem | |
998 pa, �e C-h ne prika�e sporo�ila o pomo�i na dnu zaslona, namesto tega | |
999 poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.) | |
25853 | 1000 |
1001 Najosnovnej�i tip pomo�i prika�e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem | |
1002 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal | |
1003 kratek opis ukaza. | |
1004 | |
44343 | 1005 >> Vtipkajte C-h c C-p. |
25853 | 1006 Izpi�e se nekaj takega kot |
1007 | |
1008 C-p runs the command previous-line | |
1009 | |
1010 Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij | |
1011 uporabljamo, kadar pi�emo prilagoditve in raz�iritve Emacsa. Ker pa so | |
1012 navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija | |
1013 po�ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve�itev, �e ste se z | |
1014 ukazom �e kdaj sre�ali. | |
1015 | |
1016 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, | |
1017 ali, �e nimate tipke META, <Esc>v. | |
1018 | |
1019 Za ve� informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. | |
1020 | |
44343 | 1021 >> Vtipkajte C-h k C-p. |
25853 | 1022 |
1023 To odpre novo okno in v njem prika�e dokumentacijo o funkciji, obenem | |
1024 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna | |
1025 z pomo�jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko | |
1026 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo�jo, in ga zaprete, ko ste | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
1027 kon�ali. |
25853 | 1028 |
1029 Sledi �e nekaj uporabnih mo�nosti, ki jih ponuja pomo�: | |
1030 | |
1031 C-h f Opi�i funkcijo. Kot argument morate podati ime | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
1032 funkcije. |
25853 | 1033 |
1034 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>. | |
1035 To izpi�e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. | |
1036 | |
44343 | 1037 Podoben ukaz C-h v izpi�e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi |
1038 lahko nastavite obna�anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime | |
1039 spremenljivke. | |
1040 | |
25853 | 1041 C-h a Apropos. Vtipkajte klju�no besedo in Emacs bo izpisal |
1042 vse ukaze, ki vsebujejo to klju�no besedo. Vse te | |
44343 | 1043 ukaze lahko prikli�ete z META-x. Pri nekaterih ukazih |
25853 | 1044 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno |
1045 zaporedje, s katerim dose�ete isti u�inek. | |
1046 | |
1047 >> Vtipkajte C-h a file<Return>. | |
1048 | |
1049 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo | |
1050 ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi�e | |
1051 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
1052 write-file. |
25853 | 1053 |
1054 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo�jo. Poskusite | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
1055 nekajkrat. |
25853 | 1056 |
1057 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo�jo. | |
1058 | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
1059 C-h i Priro�niki z navodili za uporabo (tkim. datoteke |
44343 | 1060 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno |
1061 podro�je, imenovano "info". V njem lahko prebirate | |
1062 priro�nike za programe, ki so name壕eni v sistemu. Z | |
1063 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priro�nik za | |
1064 urejevalnik Emacs. �e sistema Info �e niste | |
1065 uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na | |
1066 v�deni izlet po na�inu Info in mo�nostih, ki jih | |
1067 ponuja. Ko boste zaklju�ili z branjem tega prvega | |
1068 berila, bo priro�nik za Emacs v sistemu Info va� | |
1069 glavni vir dokumentacije. | |
1070 | |
25853 | 1071 |
47165 | 1072 * DRUGE MO�NOSTI |
1073 ---------------- | |
1074 | |
1075 �e ve� se lahko nau�ite o Emacsu z branjem priro�nika, bodisi | |
1076 natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help | |
1077 ali vtipkajte F10 h r). Dve mo�nosti, ki vam bosta morda posebej v�e�, | |
1078 sta samodejno zaklju�evanje vrstice, s katerim prihranite nekaj | |
1079 tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. | |
1080 | |
1081 Samodejno zaklju�evanje vrstic je na�in, s katerim prihranimo nekaj | |
1082 tipkanja. �e �elite denimo preklopiti v delovno podro�je *Messages*, | |
1083 je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil | |
1084 preostanek imena delovnega podro�ja. Samodejno zaklju�evanje je | |
1085 opisano v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Completion``. | |
1086 | |
1087 Dired omogo�a izpis seznama datotek v imeniku (in po mo�nosti tudi | |
1088 podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), | |
1089 preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je | |
1090 opisav v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Dired``. | |
1091 | |
1092 Priro�nik opisuje tudi mnoge druge mo�nosti Emacsa. | |
1093 | |
1094 | |
25853 | 1095 * ZAKLJU�EK |
1096 ----------- | |
1097 | |
1098 Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. �e bi radi samo | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
1099 za�asno sko�ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa |
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
1100 storite to z ukazom C-z. |
25853 | 1101 |
1102 Ta u�benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v | |
1103 Emacsu. �e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - | |
1104 prito�ite se! | |
1105 | |
1106 | |
44343 | 1107 * RAZMNO�EVANJE IN RAZ�IRJANJE |
1108 ------------------------------ | |
25853 | 1109 |
1110 Angle�ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih | |
1111 besedil, za�en�i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni | |
1112 Emacs. V sloven壕ino ga je prevedel Primo� Peterlin. | |
1113 | |
1114 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo | |
1115 razmno�evanje in raz�irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: | |
1116 | |
65088
f05a048483cc
Update years in copyright notice; nfc.
Thien-Thi Nguyen <ttn@gnuvola.org>
parents:
61221
diff
changeset
|
1117 Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004, |
79776 | 1118 2005, 2006, 2007, 2008 Free Software Foundation, Inc. |
25853 | 1119 |
1120 Dovoljeno je izdelovati in raz�irjati neokrnjene kopije tega spisa | |
1121 v kakr�nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o | |
1122 avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku | |
1123 nadaljnje raz�irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. | |
1124 | |
49600
23a1cea22d13
Trailing whitespace deleted.
Juanma Barranquero <lekktu@gmail.com>
parents:
47165
diff
changeset
|
1125 Pod pogoji iz prej�njega odstavka je dovoljeno raz�irjati |
25853 | 1126 spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, �e je jasno |
1127 ozna�eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. | |
1128 | |
1129 Pogoji za razmno�evanje in raz�irjanje samega Emacsa so malo druga�ni, | |
1130 a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte | |
1131 kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti | |
1132 obstrukcionizem (,,lastni�tvo``) v programju tako, da uporabljate, | |
1133 pi�ete in delite prosto programje! | |
1134 | |
1135 ;;; Local Variables: | |
1136 ;;; coding: iso-latin-2 | |
54963
a40f83f2ce7e
Set sentence-end-double-space to nil in Local Variables.
Juri Linkov <juri@jurta.org>
parents:
52401
diff
changeset
|
1137 ;;; sentence-end-double-space: nil |
25853 | 1138 ;;; End: |
52401 | 1139 |
1140 ;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6 |