Mercurial > emacs
comparison etc/TUTORIAL.sl @ 25853:e96ffe544684
#
author | Dave Love <fx@gnu.org> |
---|---|
date | Sun, 03 Oct 1999 12:39:42 +0000 |
parents | |
children | dd613770eb0f |
comparison
equal
deleted
inserted
replaced
25852:03ddf0b96330 | 25853:e96ffe544684 |
---|---|
1 Copyright (c) 1985 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions. | |
2 Emacs. Prvo berilo. | |
3 | |
4 Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni | |
5 CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju | |
6 vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi: | |
7 | |
8 C-<chr> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko | |
9 vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo | |
10 pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. | |
11 M-<chr> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT, | |
12 ko vtipkamo znak <chr>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT | |
13 ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem | |
14 pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>. | |
15 | |
16 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). | |
17 V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih | |
18 znaka ,>>` ob levem robu. Primer: | |
19 <<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>> | |
20 >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon), | |
21 da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite | |
22 hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to | |
23 napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona. | |
24 | |
25 Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta | |
26 kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran. | |
27 | |
28 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po | |
29 datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z | |
30 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v | |
31 (pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa | |
32 pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke | |
33 META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni). | |
34 | |
35 >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. | |
36 | |
37 | |
38 * POVZETEK | |
39 ---------- | |
40 | |
41 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: | |
42 | |
43 C-v Premik se za cel zaslon naprej | |
44 M-v Premik se za cel zaslon nazaj | |
45 C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali | |
46 centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalček (znak v | |
47 C-l je črka L, ne števka 1) | |
48 | |
49 >> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. | |
50 Vtipkajte C-l. | |
51 Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto. | |
52 | |
53 | |
54 * PREMIKANJE KAZALČKA | |
55 --------------------- | |
56 | |
57 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa | |
58 pridemo do izbranega mesta na zaslonu? | |
59 | |
60 Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in | |
61 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj, | |
62 znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafično prikazano: | |
63 | |
64 prejšnja vrstica, C-p | |
65 : | |
66 : | |
67 nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f | |
68 : | |
69 : | |
70 naslednja vrstica, C-n | |
71 | |
72 >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico | |
73 na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na | |
74 sredino zaslona. | |
75 | |
76 V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prejšnji), | |
77 N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward` | |
78 (naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalčka in uporabljali jih | |
79 boste VES ČAS. Čim prej se jih naučite, tem bolje. | |
80 | |
81 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice. | |
82 | |
83 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat | |
84 pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini | |
85 vrstice. | |
86 | |
87 Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico | |
88 (angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi | |
89 zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljučena z znakom za novo vrstico | |
90 (čeprav tega Emacs ne zahteva). | |
91 | |
92 >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se | |
93 mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je | |
94 ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. | |
95 | |
96 Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. | |
97 | |
98 >> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za | |
99 premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca | |
100 vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico. | |
101 | |
102 Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo | |
103 toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu | |
104 pravi ,,scrolling``. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na | |
105 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. | |
106 | |
107 >> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte, | |
108 kaj se zgodi. | |
109 | |
110 Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za | |
111 celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b | |
112 pa za besedo nazaj. | |
113 | |
114 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. | |
115 | |
116 Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v | |
117 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b | |
118 deluje podobno, a v nasprotni smeri. | |
119 | |
120 >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in | |
121 C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali | |
122 med besedami. | |
123 | |
124 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na | |
125 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad | |
126 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control | |
127 nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice | |
128 ipd.). | |
129 | |
130 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e | |
131 premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na | |
132 začetek oz. konec stavka. | |
133 | |
134 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. | |
135 Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. | |
136 | |
137 Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se | |
138 premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje | |
139 enega in drugega po svoje naravno. | |
140 | |
141 Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, točka. | |
142 Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu. | |
143 | |
144 Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki | |
145 po besedo in stavek: | |
146 | |
147 C-f Premik za znak naprej | |
148 C-b Premik za znak nazaj | |
149 | |
150 M-f Premik za besedo naprej | |
151 M-b Premik za besedo nazaj | |
152 | |
153 C-n Premik v naslednjo vrstico | |
154 C-p Premik v prejšnjo vrstico | |
155 | |
156 C-a Premik na začetek vrstice | |
157 C-e Premik na konec vrstice | |
158 | |
159 M-a Premik na začetek stavka | |
160 M-e Premik na konec stavka | |
161 | |
162 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. | |
163 To so najpogosteje uporabljani ukazi. | |
164 | |
165 Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (Meta-manjši od), | |
166 ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (Meta-večji od), ki ga | |
167 premakne na konec datoteke. | |
168 | |
169 Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate | |
170 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - | |
171 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug | |
172 ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, | |
173 in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift. | |
174 | |
175 >> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika. | |
176 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. | |
177 | |
178 >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika. | |
179 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. | |
180 | |
181 Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po | |
182 zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b, | |
183 C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh | |
184 terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je | |
185 tipkanje ukazov s Control hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker | |
186 ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in | |
187 nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste | |
188 enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka. | |
189 | |
190 Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta | |
191 pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev | |
192 ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število, | |
193 kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša | |
194 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in | |
195 namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno | |
196 tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker | |
197 deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je ,,prefiksni`` | |
198 argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša. | |
199 | |
200 Primer: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej. | |
201 | |
202 >> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza | |
203 C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku. | |
204 | |
205 Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število | |
206 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih | |
207 ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim | |
208 argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno. | |
209 | |
210 Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument, | |
211 premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u | |
212 4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice. | |
213 | |
214 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v | |
215 | |
216 To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi | |
217 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. | |
218 | |
219 Če uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega | |
220 okna navpično pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na | |
221 besedilo lahko premikate tudi tako, da z miško kliknete na drsnik. | |
222 | |
223 >> Postavite kazalec na vrh označenega območja na drsniku in pritisnite | |
224 srednji gumb na miški. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, | |
225 določeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. | |
226 | |
227 >> Medtem ko držite srednji gumb pritisnjen, premikajte miško gor in | |
228 dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko | |
229 premikate miško? | |
230 | |
231 | |
232 * ČE SE EMACS OBESI | |
233 ------------------- | |
234 | |
235 Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z | |
236 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo | |
237 predolgo, da bi se izvedli. | |
238 | |
239 Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni | |
240 argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti. | |
241 | |
242 >> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100, | |
243 zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je | |
244 premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali | |
245 s C-g. | |
246 | |
247 Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g. | |
248 | |
249 | |
250 * ONEMOGOČENI UKAZI | |
251 ------------------- | |
252 | |
253 Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogočenih``, da bi jih | |
254 začetniki ne izvedli po nesreči. | |
255 | |
256 Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z | |
257 obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga | |
258 res želite izvesti. | |
259 | |
260 Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor | |
261 na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na | |
262 vprašanje odgovorite z ,n`. | |
263 | |
264 >> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogočen ukaz), zatem odgovorite n. | |
265 | |
266 | |
267 * OKNA | |
268 ------ | |
269 | |
270 Emacs lahko prikaže več oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo | |
271 razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali | |
272 le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoč ali | |
273 pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je: | |
274 | |
275 C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). | |
276 | |
277 To je Ctrl-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel | |
278 zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre. | |
279 | |
280 >> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l | |
281 >> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f. | |
282 Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu, | |
283 ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f? | |
284 | |
285 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. | |
286 | |
287 Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz | |
288 sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom Control-x. Cela vrsta | |
289 ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, | |
290 delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se | |
291 začnejo s Control-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki. | |
292 | |
293 | |
294 * VRIVANJE IN BRISANJE | |
295 ---------------------- | |
296 | |
297 Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite | |
298 kazalček na željeno mesto in začnite tipkati. Znake, ki jih lahko | |
299 vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in | |
300 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za | |
301 skok v novo vrstico. | |
302 | |
303 Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <Delete>. Na | |
304 nekaterih tipkovnicah je označena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!) | |
305 služi za brisanje tipka <Backspace>. | |
306 | |
307 Splošno <Delete> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem | |
308 kazalčka. | |
309 | |
310 >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobrišite. | |
311 Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika | |
312 tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija. | |
313 | |
314 Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji | |
315 vrstici na zaslonu. Obrnjena poševnica (znak ,\`) ob desnem robu | |
316 označuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. | |
317 | |
318 >> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in | |
319 še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. | |
320 | |
321 >> S tipko <Delete> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega | |
322 več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji | |
323 vrstici je izginil. | |
324 | |
325 Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem, | |
326 ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo | |
327 nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v | |
328 več zaslonskih vrstic. | |
329 | |
330 >> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delete>. To | |
331 združi vrstico s prejšnjo. | |
332 | |
333 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo | |
334 vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. | |
335 | |
336 Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se | |
337 izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev | |
338 običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo. | |
339 | |
340 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * | |
341 | |
342 Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate | |
343 in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek | |
344 ukazov za brisanje: | |
345 | |
346 <Delete> pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od | |
347 oznake za kazalček) | |
348 C-d pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako | |
349 za kazalček) | |
350 | |
351 M-<Delete> pobriše besedo tik pred kazalčkom | |
352 M-d pobriše besedo tik za kazalčkom | |
353 | |
354 C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice | |
355 M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka | |
356 | |
357 Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz | |
358 besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter | |
359 M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela | |
360 C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne | |
361 moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na | |
362 vrstice, drugi na stavke. | |
363 | |
364 Kadarkoli pobrišete kaj več kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak | |
365 primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavrženo vrnete (angl. | |
366 ,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo | |
367 nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi večkrat, in | |
368 tako napravimo več kopij. Ukaz za vračanje zavrženega besedila je C-y. | |
369 | |
370 Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, | |
371 pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko | |
372 prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splošno ukazi, ki | |
373 lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko besedila), shranijo | |
374 pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo posamezni znak, ali samo | |
375 prazne vrstice in presledke, pa ne. | |
376 | |
377 >> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da | |
378 pobrišete vsebino vrstice. | |
379 >> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico. | |
380 | |
381 Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še | |
382 vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za | |
383 eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo | |
384 drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj | |
385 ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj | |
386 drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k. | |
387 | |
388 Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete | |
389 tja, kjer je trenutno kazalček, z ukazom C-y. | |
390 | |
391 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. | |
392 | |
393 Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je | |
394 nekdo odnesel. Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse | |
395 pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako | |
396 pobrisane vrstice. | |
397 | |
398 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. | |
399 | |
400 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: | |
401 | |
402 >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol | |
403 in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele | |
404 besedila? | |
405 | |
406 Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar | |
407 ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje | |
408 pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do | |
409 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano | |
410 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim | |
411 besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno | |
412 prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi | |
413 ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo | |
414 ostalo, kamor ste ga odložili. | |
415 | |
416 Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej | |
417 spet na zadnje pobrisano besedilo. | |
418 | |
419 >> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še | |
420 eno vrstico. | |
421 Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. | |
422 Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. | |
423 Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na | |
424 zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje | |
425 pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu | |
426 M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev. | |
427 | |
428 | |
429 * PREKLIC UKAZA (UNDO) | |
430 ---------------------- | |
431 | |
432 Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko | |
433 besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne | |
434 C-x u zadnjo spremembo besedila; če ukaz ponovimo, prekličemo še | |
435 predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev seže še eno | |
436 spremembo globlje v zgodovino. | |
437 | |
438 Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema | |
439 izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu | |
440 (npr. premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih | |
441 znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki | |
442 bi jih morali vtipkati. | |
443 | |
444 >> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-x u. | |
445 | |
446 C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot | |
447 s C-x u, ga je pa lažje odtipkati, če morate ukaz ponoviti večkrat | |
448 zaporedoma. Težava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni | |
449 povsem očitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen še kot C-x u. Na | |
450 nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko držimo | |
451 pritisnjeno tipko CONTROL. | |
452 | |
453 Če podamo ukazu C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, kot če | |
454 bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. | |
455 | |
456 | |
457 * DATOTEKE | |
458 ---------- | |
459 | |
460 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v | |
461 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, | |
462 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da | |
463 na disku ,,poiščemo`` (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati | |
464 (pravimo tudi, da ,,obiščemo`` datoteko). | |
465 | |
466 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je | |
467 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa | |
468 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo | |
469 (angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi | |
470 nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne | |
471 želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, | |
472 lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko | |
473 že shranili na disk. | |
474 | |
475 V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne in | |
476 konča z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del | |
477 zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to | |
478 ,,TUTORIAL``, vaša delovna kopija učbenika Emacsa. Ko boste poiskali | |
479 kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. | |
480 | |
481 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero | |
482 datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v | |
483 tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz | |
484 | |
485 C-x C-f (poišči datoteko) | |
486 | |
487 vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v | |
488 vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni | |
489 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj | |
490 pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če | |
491 ste se na primer pri tipkanju zmotili. | |
492 | |
493 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v | |
494 pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g. | |
495 | |
496 >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je | |
497 zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je | |
498 uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. | |
499 | |
500 Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se | |
501 požene ukaz C-x C-f in poišče iskano datoteko. Pogovorni vmesnik | |
502 izgine, ko je ukaz izveden. | |
503 | |
504 Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko | |
505 dopolnjujete, urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite, | |
506 da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: | |
507 | |
508 C-x C-s (shrani datoteko) | |
509 | |
510 Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na | |
511 disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako | |
512 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega | |
513 razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. | |
514 | |
515 Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje | |
516 pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne | |
517 izgubite veliko. | |
518 | |
519 >> Vtipkajte C-x C-s, s čimer boste shranili svojo kopijo tega | |
520 učbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote | |
521 ...TUTORIAL``. | |
522 | |
523 Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in | |
524 tako ne boste videli, da Emacs še kaj izpiše. To je znak, da je | |
525 operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za | |
526 prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon | |
527 ,,odmrznete`` z ukazom C-q. Če je vaš sistem eden takih, si za nasvet, | |
528 kako rešiti to nevšečnost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to | |
529 Incremental Search`` v priročniku za Emacs. | |
530 | |
531 Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali | |
532 popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z | |
533 Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom, | |
534 ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo | |
535 Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na | |
536 že obstoječi datoteki. | |
537 | |
538 | |
539 * DELOVNA PODROČJA | |
540 ------------------ | |
541 | |
542 Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva | |
543 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z | |
544 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. | |
545 | |
546 >> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f | |
547 foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in | |
548 shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se | |
549 vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>. | |
550 | |
551 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem | |
552 področju`` (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo | |
553 novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo | |
554 z ukazom: | |
555 | |
556 C-x C-b Seznam delovnih področij. | |
557 | |
558 >> Poskusite C-x C-b zdaj. | |
559 | |
560 Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše | |
561 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna | |
562 področja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``, | |
563 na primer, je že eno takih. To delovno področje smo ustvarili | |
564 ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v | |
565 katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega področja. | |
566 | |
567 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij. | |
568 | |
569 Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to | |
570 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na | |
571 delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali | |
572 spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na | |
573 področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo | |
574 udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi | |
575 bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x | |
576 C-s. Namesto tega imamo: | |
577 | |
578 C-x s Shrani nekatera delovna področja | |
579 | |
580 Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena, | |
581 odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno | |
582 področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti. | |
583 | |
584 | |
585 * RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV | |
586 ------------------------ | |
587 | |
588 Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na | |
589 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. | |
590 eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je: | |
591 | |
592 C-x Znakovna razširitev (angl. Character eXtend). | |
593 Sledi mu en sam znak. | |
594 M-x Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime | |
595 ukaza. | |
596 | |
597 Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako | |
598 pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega | |
599 nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s | |
600 katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu | |
601 povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x | |
602 C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene | |
603 datoteke). | |
604 | |
605 Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi | |
606 nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. | |
607 | |
608 Na sistemih, ki to dopuščajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno | |
609 lupino, a ga ne konča - če uporabljate ukazno lupino C, se lahko | |
610 vrnete z ukazom ,fg` ali splošneje z ukazom ,,%emacs``. | |
611 | |
612 Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko | |
613 poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem | |
614 primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini | |
615 je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. | |
616 | |
617 Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je | |
618 tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za | |
619 delo s pošto ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj | |
620 napraviti z začasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, | |
621 če se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v | |
622 Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. | |
623 | |
624 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: | |
625 | |
626 C-x C-f Poišči datoteko. | |
627 C-x C-s Shrani datoteko. | |
628 C-x C-b Seznam delovnih področij. | |
629 C-x C-c Končaj Emacs. | |
630 C-x u Preklic zadnjega ukaza. | |
631 | |
632 Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj | |
633 poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden | |
634 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en | |
635 niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem | |
636 vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga | |
637 želite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte | |
638 samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s | |
639 pritiskom na <Return>. | |
640 | |
641 Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite | |
642 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej | |
643 vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return. | |
644 | |
645 >> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem | |
646 vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>. | |
647 | |
648 Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede | |
649 z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo | |
650 ,,spremenila``. | |
651 | |
652 | |
653 * AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE | |
654 -------------------------- | |
655 | |
656 Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene, | |
657 če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, | |
658 Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih | |
659 urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po | |
660 znaku ,#` na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala | |
661 ,,hello.c``, se avtomatično shranjena datoteka imenuje | |
662 ,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena | |
663 datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše. | |
664 | |
665 Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično | |
666 shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime | |
667 datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x | |
668 recover file<Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return> | |
669 za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov. | |
670 | |
671 | |
672 * ODZIVNO PODROČJE | |
673 ------------------ | |
674 | |
675 Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici | |
676 na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano. | |
677 | |
678 | |
679 * STATUSNA VRSTICA | |
680 ------------------ | |
681 | |
682 Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno | |
683 nekaj podobnega kot: | |
684 | |
685 --:** TUTORIAL (Fundamental)--58%---------------------- | |
686 | |
687 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga | |
688 urejate. | |
689 | |
690 Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo | |
691 poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN | |
692 odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo | |
693 namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, če je | |
694 zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete, | |
695 tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. | |
696 | |
697 Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali. | |
698 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, | |
699 so samo črtice. | |
700 | |
701 Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela | |
702 Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste | |
703 sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major | |
704 mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih | |
705 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju | |
706 besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način, | |
707 njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše | |
708 Fundamental. | |
709 | |
710 Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, | |
711 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak | |
712 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, | |
713 mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni | |
714 način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni | |
715 način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način | |
716 Fundamental. | |
717 | |
718 Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na | |
719 primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text). | |
720 >> Vtipkajte M-x text mode<Return>. | |
721 | |
722 Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih naučili, se s tem ne | |
723 spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za | |
724 dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je | |
725 obravnaval kot meje med besedami. | |
726 | |
727 Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina | |
728 ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to počnejo na različen način. | |
729 | |
730 Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m. | |
731 | |
732 >> Uporabite C-u C-v enkrat ali večkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu | |
733 vrha zaslona. | |
734 >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje | |
735 od osnovnega (Fundamental). | |
736 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. | |
737 | |
738 Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi | |
739 podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih | |
740 načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko | |
741 aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno | |
742 od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina, | |
743 en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov. | |
744 | |
745 Podnačin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto | |
746 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na | |
747 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. | |
748 | |
749 Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je | |
750 vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x | |
751 auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo | |
752 (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. | |
753 | |
754 >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem začnite tipkati "asdf asdkl | |
755 sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve. | |
756 Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja | |
757 vrstice samo na presledkih. | |
758 | |
759 Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko | |
760 spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni | |
761 argument. | |
762 | |
763 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte | |
764 nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20 | |
765 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. | |
766 | |
767 Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa, | |
768 kadar popravljate že napisan odstavek. | |
769 Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam | |
770 znotraj odstavka in ukažete M-q (Meta-q). | |
771 | |
772 >> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q. | |
773 | |
774 | |
775 * ISKANJE | |
776 --------- | |
777 | |
778 Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (zaporedje znakov ali besed), | |
779 naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za | |
780 premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer je | |
781 našel iskani niz. | |
782 | |
783 Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugačno od tistega, ki ste ga | |
784 navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje | |
785 odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. | |
786 | |
787 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za | |
788 iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip! | |
789 | |
790 Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik | |
791 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju | |
792 in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje. | |
793 | |
794 >> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo | |
795 ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj | |
796 se je zgodilo s kazalčkom. | |
797 >> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``. | |
798 >> Šestkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalček. | |
799 >> Končajte iskanje s tipko <Return>. | |
800 | |
801 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša | |
802 poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete | |
803 naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalček``, samo še enkrat | |
804 pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da | |
805 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. | |
806 | |
807 OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran | |
808 zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in | |
809 ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi | |
810 ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na | |
811 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental | |
812 Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo. | |
813 | |
814 Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili, | |
815 da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne | |
816 nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer, | |
817 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na | |
818 mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delete>, boste | |
819 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček | |
820 postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še | |
821 ,a`. | |
822 | |
823 Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak | |
824 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), | |
825 se iskanje prekine. | |
826 | |
827 C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in | |
828 išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke, | |
829 namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja | |
830 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. | |
831 | |
832 | |
833 * VEČ OKEN NA ZASLONU | |
834 --------------------- | |
835 | |
836 Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken | |
837 na ekranu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. | |
838 | |
839 >> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l. | |
840 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. | |
841 V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem | |
842 oknu. | |
843 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. | |
844 (Če nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v). | |
845 >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalček v | |
846 spodnje okno. | |
847 >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. | |
848 Zgornje okno še vedno kaže ta navodila. | |
849 >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na | |
850 mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno. | |
851 | |
852 Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje | |
853 v oknu je ostal kazalček, samo trenutno aktivno okno pa kazalček tudi | |
854 v resnici prikaže. Vsi običajni ukazi za urejanje, ki smo se jih | |
855 naučili, veljajo za aktivno okno. | |
856 | |
857 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, | |
858 drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Kazalček ostaja ves čas v oknu, | |
859 v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko | |
860 premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. | |
861 | |
862 C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko Meta (na | |
863 PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni | |
864 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od | |
865 tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko | |
866 pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). | |
867 | |
868 Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META | |
869 in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej | |
870 pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne | |
871 deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, | |
872 kot sta CONTROL in META. | |
873 | |
874 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. | |
875 | |
876 (Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili | |
877 zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot ,,Obdrži samo eno okno, in | |
878 sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) | |
879 | |
880 Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem | |
881 oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega | |
882 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo | |
883 datoteko. | |
884 | |
885 Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki: | |
886 | |
887 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših | |
888 datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana | |
889 datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo | |
890 okno. | |
891 | |
892 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da | |
893 zaprete spodnje okno. | |
894 | |
895 | |
896 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA | |
897 ---------------------------- | |
898 | |
899 Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi ,,rekurzivni nivo | |
900 urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji | |
901 oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli | |
902 [(Fundamental)] namesto (Fundamental). | |
903 | |
904 Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To | |
905 zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi | |
906 za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. | |
907 | |
908 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte | |
909 ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. | |
910 | |
911 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g | |
912 prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. | |
913 | |
914 | |
915 * DODATNA POMOČ | |
916 --------------- | |
917 | |
918 V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete | |
919 Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to | |
920 zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih | |
921 koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene | |
922 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h | |
923 kot ,,help``, pomoč). | |
924 | |
925 Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč | |
926 želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo | |
927 povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste | |
928 si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g. | |
929 | |
930 (Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem | |
931 primeru se pritožite sistemskemu vzdrževalcu. Medtem pa, če C-h ne | |
932 prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, namesto tega poskusite | |
933 pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.) | |
934 | |
935 Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem | |
936 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal | |
937 kratek opis ukaza. | |
938 | |
939 >> Vtipkajte C-h c Control-p. | |
940 Izpiše se nekaj takega kot | |
941 | |
942 C-p runs the command previous-line | |
943 | |
944 Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij | |
945 uporabljamo, kadar pišemo prilagoditve in razširitve Emacsa. Ker pa so | |
946 navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija | |
947 počne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z | |
948 ukazom že kdaj srečali. | |
949 | |
950 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, | |
951 ali, če nimate tipke META, <Esc>v. | |
952 | |
953 Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. | |
954 | |
955 >> Vtipkajte C-h k Control-p. | |
956 | |
957 To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem | |
958 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna | |
959 z pomočjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko | |
960 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste | |
961 končali. | |
962 | |
963 Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč: | |
964 | |
965 C-h f Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime | |
966 funkcije. | |
967 | |
968 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>. | |
969 To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. | |
970 | |
971 C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal | |
972 vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te | |
973 ukaze lahko prikličete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih | |
974 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno | |
975 zaporedje, s katerim dosežete isti učinek. | |
976 | |
977 >> Vtipkajte C-h a file<Return>. | |
978 | |
979 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo | |
980 ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše | |
981 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in | |
982 write-file. | |
983 | |
984 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite | |
985 nekajkrat. | |
986 | |
987 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo. | |
988 | |
989 | |
990 * ZAKLJUČEK | |
991 ----------- | |
992 | |
993 Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Če bi radi samo | |
994 začasno skočili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa | |
995 storite to z ukazom C-z. | |
996 | |
997 Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v | |
998 Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - | |
999 pritožite se! | |
1000 | |
1001 | |
1002 RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE | |
1003 ---------------------------- | |
1004 | |
1005 Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih | |
1006 besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni | |
1007 Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin. | |
1008 | |
1009 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo | |
1010 razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: | |
1011 | |
1012 Copyright (c) 1985-1997 Free Software Foundation | |
1013 | |
1014 Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa | |
1015 v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o | |
1016 avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku | |
1017 nadaljnje razširjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. | |
1018 | |
1019 Pod pogoji iz prejšnjega odstavka je dovoljeno razširjati | |
1020 spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, če je jasno | |
1021 označeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. | |
1022 | |
1023 Pogoji za razmnoževanje in razširjanje samega Emacsa so malo drugačni, | |
1024 a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte | |
1025 kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti | |
1026 obstrukcionizem (,,lastništvo``) v programju tako, da uporabljate, | |
1027 pišete in delite prosto programje! | |
1028 | |
1029 ;;; Local Variables: | |
1030 ;;; coding: iso-latin-2 | |
1031 ;;; End: |